ITS
Za zagotavljanje standardov znanja in dvig kakovosti učnih dosežkov ter povečano izbirnost v izobraževalnem programu gimnazija (brez športnih oddelkov) je Strokovni svet za splošno izobraževanje (184. Seja, 1. 6. 2017) na predlog Zavoda RS za šolstvo določil uvedbo novega elementa predmetnika z imenom Interdisciplinarni tematski sklop (ITS), s katerim želimo spodbuditi usvajanje znanja na višjih taksonomskih ravneh oziroma krepitev kompleksnih miselnih procesov in veščin, hkrati pa z uvedbo ITS omogočiti ugotavljanje oziroma preverjanje in ocenjevanje kompleksnih dosežkov in rezultatov. Z uvedbo interdisciplinarnega tematskega sklopa želimo poleg zagotavljanja standardov znanja in dviga kakovosti učnih dosežkov okrepiti tudi izbirnost izobraževalnega programa gimnazije. Interdisciplinarnem tematskemu sklopu so lahko ure za izbirne predmete v 2. in v 3. letniku, v obsegu 105 ur letno (skupaj 210 ur); v izvedbi pa se ITS navezuje tudi na ure timskega pouka in nekaj ur obveznih izbirnih vsebin po izbiri šole. Bistvo pristopa v ITS je, da se krepijo različna interesna področja dijakov, njihova odličnost, aktualizirajo šolske vsebine ter odpira šolo v okolje.
Interdisciplinarni tematski sklop
Interdisciplinarni tematski sklop je vsebinsko zaokrožena celota, s katero se uresničujejo in poglabljajo medsebojno povezani cilji različnih disciplin in/ali predmetov (najmanj treh). Delo temelji na učnih načrtih izbirnih predmetov in na poglabljanju/razširjanju znanj in veščin obveznih predmetov zapisanih v posebnih/izbirnih ciljih in vsebinah v učnih načrtih ter kroskurikularnih tem. ITS se ocenjuje in je sestavina izbirnega dela programa. Z ITS želimo doseči predvsem naslednje cilje:
- Omogočiti spodbujanje razvoja kakovostnega znanja za nadaljevanje študija;
- Omogočiti spodbujanje uresničevanja posebnih interesov in potencialov dijakov;
- Spodbujati povezovanja znanja različnih predmetov oz. disciplin in reševanje kompleksnih problemov;
- Omogočiti razvoj znanj in veščin (funkcionalna znanja) za obvladovanje lastnega življenja, za razumevanje in smiselno sodelovanje v družbi ter izbire študija;
- Povezati šolsko delo z avtentičnimi življenjskimi situacijami ter aktivno spoznavanje in delovanje v ožjem in širšem družbenem okolju;
- Spodbujati razvoj samostojnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti dijakov;
- Spodbujati doseganje odličnosti in zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe na izbranem področju;
- Spodbujati timsko delo in sodelovalno kulturo.
Z izvajanjem interdisciplinarnega tematskega sklopa spodbujamo proces, s katerim dijaki, kot posamezniki in v skupini, povezujejo poglede in načine mišljenja več disciplin ali uveljavljenih področij in poglabljajo razumevanje, ki presega posamezne discipline (Boix Mansilla, str.3). Pri tem se lahko pojavljajo različni elementi povezav, od povezovanja na ravni metod in orodij prek sintetiziranja in združevanja raznovrstnih pogledov na isti problem, do uporabe raznovrstnih veščin in pristopov za reševanje problema, ki jih prinašajo različne discipline. Ob tem je potrebno poudariti, da je dobra disciplinarna in vsebinska osnova pogoj za učinkovito interdisciplinarno povezavo. Interdisciplinarno povezovanje v šolah spodbujajo tudi najnovejše smernice v evropskih in nacionalnih dokumentih, med njimi tudi Izhodišča za prenovo gimnazij, sprejeta leta 2007. Upoštevaje zelo raznolike, fleksibilne in odprte oblike izkazovanja dosežkov (značilnih za interdisciplinarne izzive) in njihovo kompleksno (interdisciplinarno) naravo, verjamemo da lahko prav z ITS zajamemo najširšo paleto znanj in veščin s poudarkom na višjih taksonomskih ravni in kompleksnost miselnih procesov in veščina, ki jih je s klasičnimi in zgolj monopredmetno zasnovanimi pisnimi preizkusi težje, nekatere pa celo nemogoče, zajeti.
ITS je kompleksen didaktični pristop, za katerega smo pripravili smernice za njegovo načrtovanje in izvedbo:
Smernice za pripravo in izvedbo Interdisciplinarnega tematskega sklopa (ITS)
Postopki oblikovanja, potrjevanja in organizacije ITS:
- ITS vključuje najmanj 3 predmete iz obveznega in/ali izbirnega dela programa. Pri tem naj šola spodbuja uravnoteženo zastopanost vseh predmetov oz. področjij, vključenih v interdisciplinarne tematske sklope ter stalno aktualizacijo ponujenih tem ITS.
- Učiteljski zbor šole določi seznam ITS za naslednje šolsko leto ob koncu pouka tekočega šolskega leta.
- Skupine učiteljev, ki pripravljajo ITS, predstavijo predloge kurikulov ITS celotnemu učiteljskemu zboru, pred potrditvijo v LDN. Seznam ITS je sestavni del LDN šole. Pri načrtovanju ITS lahko sodelujejo tudi dijaki in sicer tako v fazi izbora tem posameznih ITS, kot tudi v fazi načrtovanja izvedbe ITS (vključno z opredeljevanjem kriterijev uspešnosti in čim bolj avtentičnih dokazov).
- Ravnatelj izmed učiteljev, ki izvajajo posamezni ITS imenuje koordinatorja.
- Izvajalci ITS so učitelji v gimnazijskem programu. V izvajanje se lahko vključijo tudi zunanji sodelavci.
- Pri načrtovanju in izvajanju ITS se šola povezuje z lokalnim okoljem in zunanjimi strokovnjaki (materialni in človeški viri).
Načrtovanje ITS:
- Načrtovanje ITS temelji na učnih načrtih izbirnih predmetov in na poglabljanju/razširjanju znanj in veščin obveznih predmetov zapisanih v posebnih/izbirnih ciljih in vsebinah v učnih načrtih.
- V vsakem ITS je prisotna slovenščina. Vloge slovenščine so različne, na eni strani je to učni jezik pri vseh učiteljev in hkrati je slovenščina pomembna pri vseh predmetih za razvijanje veščin govornega nastopanja ter strokovnega in esejističnega pisanja.
- Učitelji, ki bodo izvajali ITS, izdelajo načrt izvedbe s časovno opredelitvijo. V načrtu jasno opredelijo skupne pričakovane rezultate.
- Dijaki izberejo ITS v okviru ponudbe šole. Šola organizira predstavitev ponujenih ITS. Postopek ponudbe ITS in izbire s strani dijakov se izvede ob koncu pouka v prvem letniku. Dijaki svojo izbiro potrdijo z Izjavo o izbiri ITS.
Izvedba ITS:
- Šola izvaja več ITS (kot je oddelkov), pri čemer upošteva tako interese dijakov kot možnosti organizacije izvedbe.
- Učitelji pri izvajanju cilje in vsebine ITS povezujejo z avtentičnimi učnimi situacijami (življenjski problemi in izzivi za dijake) ter razvijajo pri dijakih tudi uporabna/aplikativna znanja in povezovanje teorije s prakso ter spodbujajo in razvija ustvarjalnost in inovativnost dijakov.
- Učitelji pri izvajanju ITS aktivno spremljajo, usmerjajo in sodelujejo s skupino dijakov v skladu z načrtom dela.
- ITS šola izvede v dveh zaporednih letih v obsegu po 105 ur, skupaj 210 ur (v 2. in 3. letniku ali izjemoma v 3. in 4. letniku, če šola izvaja filozofijo v 3. letniku). ITS je umeščen v urniku kot samostojni element (programska enota).
- Načrtovanje in izvajanje ITS poteka s timskimi pristopi; ure pouka izvajajo učitelji skupaj ali individualno, odvisno od izbrane teme in ciljev sklopa in obsega ur predmeta v ITS.
- ITS je umeščen v urnik za vse dijake – skupine v letniku na isti dan kot blok dveh ali treh ur skupaj. Delo se izvaja v fleksibilni organizaciji dela – realizacija ur je lahko v različnih časovnih obdobjih različna, zagotovljena mora biti kontinuiteta dela; ob koncu pouka morajo timi učiteljev in dijaki izkazati vsaj 105 ur opravljenih dejavnosti.
- Na začetku šolskega leta v uvodnem delu se pouk izvaja skupaj za vse dijake, v nadaljevanju pa je vloga učiteljev predvsem mentorska in usmerja samostojno delo dijakov.
- Delo dijakov poteka praviloma v skupini in temelji na sodobnih didaktičnih pristopih (projektno delo, raziskovalno delo, reševanje problemov, eksperimentalno in terensko delo, izkustveno učenje…); izvajanje je podprto s sodobno digitalno tehnologijo.
- Delo pri ITS je povezano s preverljivimi dosežki/rezultati (projektne in raziskovalne naloge, poročila, predstavitve, dogodki, drugi kompleksni izdelki dijakov), dijak krepi transverzalne veščine
- Pričakovani rezultati/standardi znanja, ki se preverjajo in ocenjujejo v okviru ITS, izhajajo iz učnih načrtov predmetov, ki so vključeni v ITS. Učitelji, ki izvajajo ITS, vnaprej določijo kriterije za oceno iz posameznih delov ITS. Končno oceno za ITS določijo skupaj. Preverjanje in ocenjevanje poteka na osnovi izdelanih kriterijev uspešnosti.
- Za spremljanje dela in napredka dijakov v okviru ITS predlagamo, da dijak zbira dokaze o svojem znanju in doseženih rezultatih v mapi dosežkov (portfolio dijaka).
- Prehod dijakov med ITS (zamenjava ITS) je mogoč. Pogoje prehajanja določi učiteljski zbor.
Načrtovanje in izvedba ITS temelji na:
- Timskem pristopu in sodelovalnem pouku
- Kompleksnih dosežkih dijakov (interdisciplinarni dosežki)
- Razvijanju uporabnih znanj in povezovanju šole z okoljem (odprta učna okolja)
- Sodobnih didaktičnih pristopih in strategijah dela
Učitelji pristopijo k pripravi kurikula izbranega ITS s skupnim razmislekom o povezovalnem elementu ITS ali ključnem raziskovalnem vprašanju, ki ga je mogoče prepoznati kot rezultat povezovanja ciljev in vsebin predmetov, ki se v ITS integrirajo. Povezovalni element oziroma skupno raziskovalno vprašanje poveže sicer ločene in samostojne predmete, da tako – in le tako – uresničijo skupen, že integriran (povezan, združen) interdiciplinarni cilj. Realizacijo skupnega interdisciplinarnega cilja učitelji integriranih predmetov dosegajo skozi več predvidenih in načrtovanih vsebinskih sklopov, ki jih opredeljujejo posamezni cilji ITS. Realizacija ciljev ITS je mogoča s povezovanjem, poglabljanjem/razširjanjem znanj in veščin predmetov, ki vstopajo v ITS in so opredeljena s vsebinami in cilji posameznih predmetov, zapisanimi v učnih načrtih teh predmetov. Realizacija ciljev ITS zahteva od učiteljev skupno in premišljeno načrtovanjem dejavnosti ter didaktičnih pristopov, ki omogočajo kognitivne procese dijakov, potrebne za razumevanje in doseganje izbranega skupnega cilja ITS.
Kriteriji za izdelavo in ovrednotenje načrtov ITS
Kriteriji za snovanje avtentičnih nalog v ITS
Primer ITS za področje trajnostnega razvoja:
Primer ITS za področje trajnostnega razvoja (s kriteriji)
Primer ITS za področje trajnostnega razvoja (brez kriterijev)
Viri:
Rutar Ilc, Z., ur. (2012). Ugotavljanje kompleksnih dosežkov v medpredmetnih in kurikularnih povezavah. Ljubljana: ZRSŠ Rutar Ilc, Z., Pavlič Škerjanc, K., ur. (2010). Medpredmetne in kurikularne povezave povezave. Ljubljana: ZRSŠ
Za zagotavljanje standardov znanja in dvig kakovosti učnih dosežkov ter povečano izbirnost v izobraževalnem programu gimnazija (brez športnih oddelkov) je Strokovni svet za splošno izobraževanje (184. Seja, 1. 6. 2017) na predlog Zavoda RS za šolstvo določil uvedbo novega elementa predmetnika z imenom Interdisciplinarni tematski sklop (ITS), s katerim želimo spodbuditi usvajanje znanja na višjih taksonomskih ravneh oziroma krepitev kompleksnih miselnih procesov in veščin, hkrati pa z uvedbo ITS omogočiti ugotavljanje oziroma preverjanje in ocenjevanje kompleksnih dosežkov in rezultatov. Z uvedbo interdisciplinarnega tematskega sklopa želimo poleg zagotavljanja standardov znanja in dviga kakovosti učnih dosežkov okrepiti tudi izbirnost izobraževalnega programa gimnazije. Interdisciplinarnem tematskemu sklopu so lahko ure za izbirne predmete v 2. in v 3. letniku, v obsegu 105 ur letno (skupaj 210 ur); v izvedbi pa se ITS navezuje tudi na ure timskega pouka in nekaj ur obveznih izbirnih vsebin po izbiri šole. Bistvo pristopa v ITS je, da se krepijo različna interesna področja dijakov, njihova odličnost, aktualizirajo šolske vsebine ter odpira šolo v okolje.
Interdisciplinarni tematski sklop
Interdisciplinarni tematski sklop je vsebinsko zaokrožena celota, s katero se uresničujejo in poglabljajo medsebojno povezani cilji različnih disciplin in/ali predmetov (najmanj treh). Delo temelji na učnih načrtih izbirnih predmetov in na poglabljanju/razširjanju znanj in veščin obveznih predmetov zapisanih v posebnih/izbirnih ciljih in vsebinah v učnih načrtih ter kroskurikularnih tem. ITS se ocenjuje in je sestavina izbirnega dela programa. Z ITS želimo doseči predvsem naslednje cilje:
- Omogočiti spodbujanje razvoja kakovostnega znanja za nadaljevanje študija;
- Omogočiti spodbujanje uresničevanja posebnih interesov in potencialov dijakov;
- Spodbujati povezovanja znanja različnih predmetov oz. disciplin in reševanje kompleksnih problemov;
- Omogočiti razvoj znanj in veščin (funkcionalna znanja) za obvladovanje lastnega življenja, za razumevanje in smiselno sodelovanje v družbi ter izbire študija;
- Povezati šolsko delo z avtentičnimi življenjskimi situacijami ter aktivno spoznavanje in delovanje v ožjem in širšem družbenem okolju;
- Spodbujati razvoj samostojnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti dijakov;
- Spodbujati doseganje odličnosti in zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe na izbranem področju;
- Spodbujati timsko delo in sodelovalno kulturo.
Z izvajanjem interdisciplinarnega tematskega sklopa spodbujamo proces, s katerim dijaki, kot posamezniki in v skupini, povezujejo poglede in načine mišljenja več disciplin ali uveljavljenih področij in poglabljajo razumevanje, ki presega posamezne discipline (Boix Mansilla, str.3). Pri tem se lahko pojavljajo različni elementi povezav, od povezovanja na ravni metod in orodij prek sintetiziranja in združevanja raznovrstnih pogledov na isti problem, do uporabe raznovrstnih veščin in pristopov za reševanje problema, ki jih prinašajo različne discipline. Ob tem je potrebno poudariti, da je dobra disciplinarna in vsebinska osnova pogoj za učinkovito interdisciplinarno povezavo. Interdisciplinarno povezovanje v šolah spodbujajo tudi najnovejše smernice v evropskih in nacionalnih dokumentih, med njimi tudi Izhodišča za prenovo gimnazij, sprejeta leta 2007. Upoštevaje zelo raznolike, fleksibilne in odprte oblike izkazovanja dosežkov (značilnih za interdisciplinarne izzive) in njihovo kompleksno (interdisciplinarno) naravo, verjamemo da lahko prav z ITS zajamemo najširšo paleto znanj in veščin s poudarkom na višjih taksonomskih ravni in kompleksnost miselnih procesov in veščina, ki jih je s klasičnimi in zgolj monopredmetno zasnovanimi pisnimi preizkusi težje, nekatere pa celo nemogoče, zajeti.
ITS je kompleksen didaktični pristop, za katerega smo pripravili smernice za njegovo načrtovanje in izvedbo:
Smernice za pripravo in izvedbo Interdisciplinarnega tematskega sklopa (ITS)
Postopki oblikovanja, potrjevanja in organizacije ITS:
- ITS vključuje najmanj 3 predmete iz obveznega in/ali izbirnega dela programa. Pri tem naj šola spodbuja uravnoteženo zastopanost vseh predmetov oz. področjij, vključenih v interdisciplinarne tematske sklope ter stalno aktualizacijo ponujenih tem ITS.
- Učiteljski zbor šole določi seznam ITS za naslednje šolsko leto ob koncu pouka tekočega šolskega leta.
- Skupine učiteljev, ki pripravljajo ITS, predstavijo predloge kurikulov ITS celotnemu učiteljskemu zboru, pred potrditvijo v LDN. Seznam ITS je sestavni del LDN šole. Pri načrtovanju ITS lahko sodelujejo tudi dijaki in sicer tako v fazi izbora tem posameznih ITS, kot tudi v fazi načrtovanja izvedbe ITS (vključno z opredeljevanjem kriterijev uspešnosti in čim bolj avtentičnih dokazov).
- Ravnatelj izmed učiteljev, ki izvajajo posamezni ITS imenuje koordinatorja.
- Izvajalci ITS so učitelji v gimnazijskem programu. V izvajanje se lahko vključijo tudi zunanji sodelavci.
- Pri načrtovanju in izvajanju ITS se šola povezuje z lokalnim okoljem in zunanjimi strokovnjaki (materialni in človeški viri).
Načrtovanje ITS:
- Načrtovanje ITS temelji na učnih načrtih izbirnih predmetov in na poglabljanju/razširjanju znanj in veščin obveznih predmetov zapisanih v posebnih/izbirnih ciljih in vsebinah v učnih načrtih.
- V vsakem ITS je prisotna slovenščina. Vloge slovenščine so različne, na eni strani je to učni jezik pri vseh učiteljev in hkrati je slovenščina pomembna pri vseh predmetih za razvijanje veščin govornega nastopanja ter strokovnega in esejističnega pisanja.
- Učitelji, ki bodo izvajali ITS, izdelajo načrt izvedbe s časovno opredelitvijo. V načrtu jasno opredelijo skupne pričakovane rezultate.
- Dijaki izberejo ITS v okviru ponudbe šole. Šola organizira predstavitev ponujenih ITS. Postopek ponudbe ITS in izbire s strani dijakov se izvede ob koncu pouka v prvem letniku. Dijaki svojo izbiro potrdijo z Izjavo o izbiri ITS.
Izvedba ITS:
- Šola izvaja več ITS (kot je oddelkov), pri čemer upošteva tako interese dijakov kot možnosti organizacije izvedbe.
- Učitelji pri izvajanju cilje in vsebine ITS povezujejo z avtentičnimi učnimi situacijami (življenjski problemi in izzivi za dijake) ter razvijajo pri dijakih tudi uporabna/aplikativna znanja in povezovanje teorije s prakso ter spodbujajo in razvija ustvarjalnost in inovativnost dijakov.
- Učitelji pri izvajanju ITS aktivno spremljajo, usmerjajo in sodelujejo s skupino dijakov v skladu z načrtom dela.
- ITS šola izvede v dveh zaporednih letih v obsegu po 105 ur, skupaj 210 ur (v 2. in 3. letniku ali izjemoma v 3. in 4. letniku, če šola izvaja filozofijo v 3. letniku). ITS je umeščen v urniku kot samostojni element (programska enota).
- Načrtovanje in izvajanje ITS poteka s timskimi pristopi; ure pouka izvajajo učitelji skupaj ali individualno, odvisno od izbrane teme in ciljev sklopa in obsega ur predmeta v ITS.
- ITS je umeščen v urnik za vse dijake – skupine v letniku na isti dan kot blok dveh ali treh ur skupaj. Delo se izvaja v fleksibilni organizaciji dela – realizacija ur je lahko v različnih časovnih obdobjih različna, zagotovljena mora biti kontinuiteta dela; ob koncu pouka morajo timi učiteljev in dijaki izkazati vsaj 105 ur opravljenih dejavnosti.
- Na začetku šolskega leta v uvodnem delu se pouk izvaja skupaj za vse dijake, v nadaljevanju pa je vloga učiteljev predvsem mentorska in usmerja samostojno delo dijakov.
- Delo dijakov poteka praviloma v skupini in temelji na sodobnih didaktičnih pristopih (projektno delo, raziskovalno delo, reševanje problemov, eksperimentalno in terensko delo, izkustveno učenje…); izvajanje je podprto s sodobno digitalno tehnologijo.
- Delo pri ITS je povezano s preverljivimi dosežki/rezultati (projektne in raziskovalne naloge, poročila, predstavitve, dogodki, drugi kompleksni izdelki dijakov), dijak krepi transverzalne veščine
- Pričakovani rezultati/standardi znanja, ki se preverjajo in ocenjujejo v okviru ITS, izhajajo iz učnih načrtov predmetov, ki so vključeni v ITS. Učitelji, ki izvajajo ITS, vnaprej določijo kriterije za oceno iz posameznih delov ITS. Končno oceno za ITS določijo skupaj. Preverjanje in ocenjevanje poteka na osnovi izdelanih kriterijev uspešnosti.
- Za spremljanje dela in napredka dijakov v okviru ITS predlagamo, da dijak zbira dokaze o svojem znanju in doseženih rezultatih v mapi dosežkov (portfolio dijaka).
- Prehod dijakov med ITS (zamenjava ITS) je mogoč. Pogoje prehajanja določi učiteljski zbor.
Načrtovanje in izvedba ITS temelji na:
- Timskem pristopu in sodelovalnem pouku
- Kompleksnih dosežkih dijakov (interdisciplinarni dosežki)
- Razvijanju uporabnih znanj in povezovanju šole z okoljem (odprta učna okolja)
- Sodobnih didaktičnih pristopih in strategijah dela
Učitelji pristopijo k pripravi kurikula izbranega ITS s skupnim razmislekom o povezovalnem elementu ITS ali ključnem raziskovalnem vprašanju, ki ga je mogoče prepoznati kot rezultat povezovanja ciljev in vsebin predmetov, ki se v ITS integrirajo. Povezovalni element oziroma skupno raziskovalno vprašanje poveže sicer ločene in samostojne predmete, da tako – in le tako – uresničijo skupen, že integriran (povezan, združen) interdiciplinarni cilj. Realizacijo skupnega interdisciplinarnega cilja učitelji integriranih predmetov dosegajo skozi več predvidenih in načrtovanih vsebinskih sklopov, ki jih opredeljujejo posamezni cilji ITS. Realizacija ciljev ITS je mogoča s povezovanjem, poglabljanjem/razširjanjem znanj in veščin predmetov, ki vstopajo v ITS in so opredeljena s vsebinami in cilji posameznih predmetov, zapisanimi v učnih načrtih teh predmetov. Realizacija ciljev ITS zahteva od učiteljev skupno in premišljeno načrtovanjem dejavnosti ter didaktičnih pristopov, ki omogočajo kognitivne procese dijakov, potrebne za razumevanje in doseganje izbranega skupnega cilja ITS.
Kriteriji za izdelavo in ovrednotenje načrtov ITS
Kriteriji za snovanje avtentičnih nalog v ITS
Primer ITS za področje trajnostnega razvoja:
Primer ITS za področje trajnostnega razvoja (s kriteriji)
Primer ITS za področje trajnostnega razvoja (brez kriterijev)
Viri:
Rutar Ilc, Z., ur. (2012). Ugotavljanje kompleksnih dosežkov v medpredmetnih in kurikularnih povezavah. Ljubljana: ZRSŠ Rutar Ilc, Z., Pavlič Škerjanc, K., ur. (2010). Medpredmetne in kurikularne povezave povezave. Ljubljana: ZRSŠ
