Tema 12/2017: #podjetnost
20 let bo minilo, odkar so na Zavodu RS za šolstvo nastali Podjetno v svet … angleščine, geografije, matematike, naravoslovja, zgodovine – 5 priročnikov za učitelje srednjih šol. Tri leta kasneje je na Centru za poklicno izobraževanje nastal še priročnik Podjetno v svet poklicnega izobraževanja. Če se naslonimo na COBISS vidimo, da so še vedno na voljo v 40 šolskih in 10 splošnih knjižnicah.
Od tedaj se je pogled na #podjetnost spremenil. Nanjo se ne gleda več skozi neposredni tržni oz. prodajni vidik. V zadnjih desetih letih so Evropska unija in njeni organi sprožili več pobud in usmeritev, kako spodbujati #podjetnost v izobraževanju. Poiščemo jih lahko na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Naslanjajo se na 4 temeljne dokumente EU: Evropski referenčni okvir za podjetnost v izobraževanju, Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006/962/ES) (UL L 394/10 z dne 30. 12. 2006); Sklepi Sveta o podjetnosti v izobraževanju in usposabljanju, št. 14402/14; Študija omrežja Eurydice: “Entrepreneurship Education at School in Europe – 2016 Edition.
V zadnjem času sta potekala tudi dva projekta. Vrata odpiram sam je bolj podjetniško naravnan. Bolj v #podjetnost pa je naravnan Mlad Start – Youth Start. Nastala je tudi slovenska različica podjetnostnega kroga, ki poteka:
- od zamisli in priložnosti
- prek virov
- k uresničevanju oz. udejanjanju.
Prvi korak zaznamujejo zaznavanje priložnosti, ustvarjalnost, načrt, vrednotenje možnosti in etični in trajnostni premislek.
Drugi korak podpirajo samozavedanje in samozadostnost, motiviranje in vztrajnost, uporaba virov, gospodarnost in finančna pismenost, spodbujanje in vključevanje drugih.
Tretji korek sestavljajo prevzemanje pobude, načrtovanje in vodenje, spoprijemanje z negotovostjo, dvoumnostjo in tveganjem, sodelovanje, učenje na izkušnjah.
Če dobro pogledamo, prepoznamo v temeljih in elementih lastnosti, ki bi jih morala spodbujati pouk in šola ter bi jih moral imeti vsak učenec, dijak in učitelj. Nekateri po drugi strani opozarjajo, da je tako usmerjen kompetenčni pristop preozek in šolo vodi od izobraževanja v usposabljanje. V Sloveniji nimamo posebnih raziskav o razvijanju podjetnosti na šolah, lahko pa se naslonimo na raziskavo PISA, ki je preučevala enega od elementov podjetnosti: zmožnosti sodelovalnega reševanja problemov. Slovenski rezultati so v poprečju rezultatov držav OECD, zaskrbljujoče pa je, da zelo malo učencev dosega najvišjo raven podjetnostnega ravnanja.
Kaj pa mislite vi? Kako vidite #podjetnost v šoli?
Tvitnite in prispevajte k ustvarjanju družbenega pogleda na #podjetnost v slovenski šoli.
20 let bo minilo, odkar so na Zavodu RS za šolstvo nastali Podjetno v svet … angleščine, geografije, matematike, naravoslovja, zgodovine – 5 priročnikov za učitelje srednjih šol. Tri leta kasneje je na Centru za poklicno izobraževanje nastal še priročnik Podjetno v svet poklicnega izobraževanja. Če se naslonimo na COBISS vidimo, da so še vedno na voljo v 40 šolskih in 10 splošnih knjižnicah.
Od tedaj se je pogled na #podjetnost spremenil. Nanjo se ne gleda več skozi neposredni tržni oz. prodajni vidik. V zadnjih desetih letih so Evropska unija in njeni organi sprožili več pobud in usmeritev, kako spodbujati #podjetnost v izobraževanju. Poiščemo jih lahko na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Naslanjajo se na 4 temeljne dokumente EU: Evropski referenčni okvir za podjetnost v izobraževanju, Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006/962/ES) (UL L 394/10 z dne 30. 12. 2006); Sklepi Sveta o podjetnosti v izobraževanju in usposabljanju, št. 14402/14; Študija omrežja Eurydice: “Entrepreneurship Education at School in Europe – 2016 Edition.
V zadnjem času sta potekala tudi dva projekta. Vrata odpiram sam je bolj podjetniško naravnan. Bolj v #podjetnost pa je naravnan Mlad Start – Youth Start. Nastala je tudi slovenska različica podjetnostnega kroga, ki poteka:
- od zamisli in priložnosti
- prek virov
- k uresničevanju oz. udejanjanju.
Prvi korak zaznamujejo zaznavanje priložnosti, ustvarjalnost, načrt, vrednotenje možnosti in etični in trajnostni premislek.
Drugi korak podpirajo samozavedanje in samozadostnost, motiviranje in vztrajnost, uporaba virov, gospodarnost in finančna pismenost, spodbujanje in vključevanje drugih.
Tretji korek sestavljajo prevzemanje pobude, načrtovanje in vodenje, spoprijemanje z negotovostjo, dvoumnostjo in tveganjem, sodelovanje, učenje na izkušnjah.
Če dobro pogledamo, prepoznamo v temeljih in elementih lastnosti, ki bi jih morala spodbujati pouk in šola ter bi jih moral imeti vsak učenec, dijak in učitelj. Nekateri po drugi strani opozarjajo, da je tako usmerjen kompetenčni pristop preozek in šolo vodi od izobraževanja v usposabljanje. V Sloveniji nimamo posebnih raziskav o razvijanju podjetnosti na šolah, lahko pa se naslonimo na raziskavo PISA, ki je preučevala enega od elementov podjetnosti: zmožnosti sodelovalnega reševanja problemov. Slovenski rezultati so v poprečju rezultatov držav OECD, zaskrbljujoče pa je, da zelo malo učencev dosega najvišjo raven podjetnostnega ravnanja.
Kaj pa mislite vi? Kako vidite #podjetnost v šoli?
Tvitnite in prispevajte k ustvarjanju družbenega pogleda na #podjetnost v slovenski šoli.
