6. konferenca ravnateljev VIZ z izhodišči in usmeritvami pred začetkom novega šolskega leta

Ljubljana, 20.08.2020

Danes se je na Brdu pri Kranju zaključila 6. konferenca ravnateljev VIZ v Republiki Sloveniji v organizaciji Zavoda RS za šolstvo, ki je zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, potekala tri dni, 18., 19. in 20. avgusta 2020. Udeleženci, ravnateljice in ravnatelji vrtcev, osnovnih, srednjih šol ter dijaških domov so se seznanili z izhodišči in usmeritvami pred začetkom šolskega leta 2020/2021, v razmerah povezanih s Covid-19 ter razpravljali o organizaciji pouka v času novega koronavirusa.

V plenarnem delu sta zbrane nagovorila dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in prof. dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki je predstavila izhodišča in usmeritve ter poudarila, da ta trenutek kaže, da se bodo lahko s 1. septembrom 2020 v šole vrnili varno vsi, učenci in dijaki, ob upoštevanju priporočil NIJZ. “Če se bo do takrat izkazalo, da se je epidemiološka slika bistveno poslabšala, potem bomo dobili drugačno zdravstveno oceno, ki jo bomo seveda spoštovali,” je še dodala. Ob tem je apelirala na starše, da v šolo pripeljejo zdrave otroke.

Ministrica je v nadaljevanju predstavila publikacijo Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s Covid-19, v kateri smo predstavili štiri modele vračanja v šole. Po modelu A se vsi učenci izobražujejo v šoli, po modelu B se vsi učenci izobražujejo v šoli, a v skladu s priporočili NIJZ-ja, po modelu C se učenci v nižjih razredih izobražujejo v šoli, učenci od 5. do 9. razreda pa na daljavo. Po modelu D se vsi učenci izobražujejo na daljavo. “Poiskali smo rešitve, ki jih ne sme ogroziti noben virus. Virus ne sme preprečiti temeljnega poslanstva vzgoje in izobraževanja: pridobivanja znanja, socializacije in učenja za življenje, je še izpostavila v nagovoru.

Direktor zavoda za šolstvo dr. Vinko Logaj je dejal, da vsebinska predstavitev modelov in priporočil v publikaciji, ki smo jo z NIJZ-jem pripravili v preteklem mesecu in pol, namenjena, da damo ključna izhodišča za ustvarjanje in vodenje diskusij v šolskem prostoru ob začetku šolskega leta, da se šolsko leto pripravi z vsemi potrebnimi omejitvami. “Bistven premik je, da so omejitve pri izvajanju učnega procesa integrirane v sama priporočila – in po odzivih, ki jih imamo, ravnatelji dobro sprejemajo ta usklajeni pristop NIJZ-ja, ministrstva in zavoda za šolstvo, kar jim tudi vsebinsko, ne samo organizacijsko, olajša načrtovanje šolskega leta. Vse diskusije tečejo v smeri, da bi tako razširjen in obvezen program uspešno izvajali v naslednjem šolskem letu.”

»Letos je to še bolj pomembno v kontekstu ustvarjanja varnega in spodbudnega učnega okolja, v kar sodi tudi ustrezno fizično učno okolje, ustrezno psihično in socialno okolje, na katerega na neki način vplivajo razmere v družbi in zdravstvene razmere,” je poudaril dr. Logaj in dodal, da so pri snovanju snovanju rešitev sodelovali vsi ključni deležniki. »V okviru avtonomije in odgovornosti na vsaki šoli je, da pripravi organizacijo pouka, da bodo lahko vsi učenci in dijaki obiskovali šolo in da bodo v šoli varni. S tem namenom bodo omejitve in usklajevanje celotne vsebine, da bo možno izvajati tako razširjen kot tudi obvezen program. V razširjenem programu osnovne šole imamo veliko elementov, ko učenci iz večjih skupin tvorijo novo skupino in te usmeritve so dane tudi v gradivu ravnateljev. Takšna organizacija dela terja bistveno več dogovarjanja znotraj šole, vzpostavitev določenih protokolov v šoli in to moramo vzeti kot dejstvo, ki ga je treba spoštovati, da imamo varen fizični prostor, ki je prvi pogoj za uspešno izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa. Vse kar je zapisano, smo zapisali življenjsko, izvedljivo in usklajeno z vsemi tistimi, ki so zadolženi za izvedbo,« je še dodal dr. Logaj. V publikaciji so, kot je še pojasnil, nanizani ukrepi, ki jih je treba pripraviti na posamezni šoli, tudi za primere, če bi se pojavile večje težave s številom okužb.

Ravnateljice in ravnatelji so se v nadaljevanju konference seznanili tudi z izsledki raziskave o izobraževanju na daljavo, ki je bila izvedena v mesecu maju in juniju 2020 – v osmem tednu izobraževanja na daljavo. Izsledke raziskave sta predstavila dr. Tanja Rupnik Vec, vodja Središča za kakovost in raziskovanje ter dr. Branko Slivar, vodja Oddelka za srednje šolstvo na Zavodu RS za šolstvo.

S predavanji dr. Logaja o aktualizaciji pedagoškega vodenja in dr. Andreja Flogieja o vlogi digitalizacije in umetne inteligence v izobraževanju se je zaključil dopoldanski del konference, popoldne pa so se ravnatelji udeležili še posameznih delavnic na temo:

• varnega in spodbudnega učnega okolja: (gradivo)
  dr. Sonja Pečjak, UL, Filozofska fakulteta, mag. Mariza Skvarč, Miriam Stanonik, dr. Milena Kerndl, ZRSŠ,
• izobraževanja na daljavo v prihodnje in izkušnjah za nadaljnje delo: (gradivo),
  dr. Tanja Rupnik Vec, dr. Branko Slivar, dr. Nataša Potočnik in mag. Renata Zupanc Grom, ZRSŠ,
• upoštevanja raznolikosti v vrtcu in šoli za zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa: (gradivo),
  Edita Bah Berglez, Nives Zore in Irena Kumer, ZRSŠ,
• čustvenega vidika uvajanja otroka v vrtec: (gradivo),
  dr. Natalija Vovk Ornik, Andreja Vouk in Alica Prinčič-Röhler, ZRSŠ,
• načrtovanja pouka s podporo učnega načrta v interaktivni obliki: (gradivo),
  mag. Andreja Čuk, mag. Borut Stojilković in mag. Mojca Suban, ZRSŠ,
  ter
• kombiniranega izvajanja poklicnega in strokovnega izobraževanja:  (gradivo),
  mag. Janez Damjan, mag. Tina Klarič, Darko Mali, CPI.

***

Podrobnosti modela B: izvajanje pouka in drugih dejavnosti po modelu B je predvideno v skladu z omejitvami, ki jih določa NIJZ. Šola organizacijo dela pripravi tako, da pouk poteka po urniku, ki v največji možni meri preprečuje mešanje učencev med seboj. Učenci med odmori ostajajo v učilnicah. Šola določi sistem prihajanja in odhajanja učencev v šolo in iz šole, izvajanje šolske prehrane, evidentiranje učencev pri obveznih oz. neobveznih izbirnih predmetih, način izvajanja jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in omejitev pri izvajanju interesnih dejavnosti. Določi tudi protokol za razkuževanje in vzdrževanje higiene.