#ZborovkisBum- povzetek
V Mariboru je v mesecu ko se zaključuje šolsko leto, potekal nepozaben pevski dogodek, že šesti #ZborovskiBUM.
Na tvitni zid se je zlilo toliko tvitov s ključnikom #ZborovskiBUM, da jih niti prešteti ne moremo. Vsi in vsak posebej čestita organizatorjem in pevcem. Težko je bilo izbrati udarne tri. Po temeljitem preudarku so tukaj:
Dogodek smo umestili pod drobnogled raziskovalnice, da bi nam sledilci na FB in TW odgovorili na vprašanja, ki si jih zastavljamo v času med dvema “bumoma”.
Vprašanja niso vzbudila pozornosti naših sledilcev. Najbrž zato, ker je odmevnost, uspešnost in blesk dogodka preglasil vprašanja in prekril izzive, težave in probleme. Tenkočutnejši opazovalci in poslušalci pa so jih zaznali in si niso zatiskali oči in učes.
Zato lepo vabljeni k branju odgovorov, ki jih je samo za vas pripravila @IngeBreznik, idejna in gonilna sila Zborovskega Buma.
Na vprašanja iz #raziskovalnica o #ZborovskiBUM odgovarja Inge Breznik
Kakšni so učinki petja na počutje in zdravje posameznika?
Petje v zboru pozitivno učinkuje na psihično in telesno zdravje ljudi (prim. Beck, R. J., Cesario, T. C., Yousefi, A. in Enamoto, H. 2000; MacDonald, Kreutz, Mitchell 2012; Norton 2016; Valentine, Evans 2001). Neposredno vpliva na človekov srčni utrip, frekvenco dihanja, krvni pritisk in procese notranjega izločanja. Krepi se imunski sistem, saj med petjem poteka redukcija stresnega hormona kortizola, zvišuje pa se raven proteina imunoglobulin A (IgA), ki nas ščiti pred vdorom mikroorganizmov ter raven hormona oksitocina, ki lajša občutek tesnobe in stresa, sproščajo se pozitivni hormoni, kot so beta endorfin, ki zmanjšuje občutek bolečine ter serotonin in dopamin, hormona sreče in zadovoljstva.
Ker pri petju sodelujejo različne mišice, prispeva petje k sproščeni, stabilni in izravnani telesni drži, omogoča nemoteno dihanje, normalen pritisk na strukture hrbtenice in mišic ter sprošča mišično napetost v ledvenem in vratnem predelu. Izboljšujejo se dihalne zmogljivosti in kontrola izdiha (petje se priporoča astmatičnim bolnikom).
Med skupinskim prepevanjem se srčni utripi pevcev sinhronizirajo, zaradi česar včasih skupno petje občutimo kot vodeno skupinsko meditacijo.
Ustvarjalna aktivnost pomaga ljudem v stresnih situacijah, zato v tujini že vrsto let uporabljajo petje v terapevtske namene pri osebah z motnjami v duševnem razvoju oz. kot pomoč ljudem, ki se spopadajo s psihološkimi krizami. Petje uporabljajo tudi kot terapijo za bolnike po možganski kapi ter kot podporno terapijo pri bolnikih z Alzheimerjevo (petje prikliče avtobiografske spomine in čustva, povezana z njimi), Parkinsonovo (petje pripomore k izboljšanju motorike in mobilnosti) in kronično obstruktivno pljučno boleznijo KOPB (s pomočjo dihalnih vaj, vaj vokalne tehnike ter petjem se krepijo dihalne mišice, pljučna kapaciteta, poglablja globoko dihanje, izboljša se učinek izkašljevanja, zmanjša se občutek zasoplosti).
Petje pozitivno vpliva na govorno-jezikovni razvoj oz. razvoj govornih spretnosti. Človeški glasovni aparat je nosilec človekovega govora in ima sposobnost glasbenega instrumenta. Kljub mnogim podobnostim (strukturirani vzorci tonskih višin v melodiji, trajanj v ritmu in jakosti v dinamiki), je petje zahtevnejše od govora. Zahteva večjo intenzivnost, jasnost in razločnost izgovarjave, večjo telesno in fizično obremenitev (zaradi večjega tonskega obsega, izvajanja daljših tonov, jih v višjih legah ustrezno okrepiti).
Z izreko pesemskih besedil se poglabljajo spretnosti besednega izražanja, izboljšuje kakovost izgovarjave, bogati besedišče, razvija občutljivost za zven besed (koristno za bralne veščine). in krepi občutek za oblikovanje vokalov.
Petje pesmi spodbuja interakcijo s tujimi jeziki ter z glasbo tujih kultur in narodov, s čimer se izboljšuje komunikacija, navezovanje stikov in odnosov z drugimi.
Predstavlja učinkovito sredstvo pri odpravljanju ali zmanjševanju govorno-jezikovnih motenj (npr. artikulacijske motnje, apraksija, dizartrija, jecljanje, afazija, zakasneli govor razvoj, motnje avtističnega spektra, govorna fluentnost). Npr. z uporabo dihalnih vzorcev petja krepimo intenziteto glasu in izboljšamo delovanje mišic pri govoru, s ponavljanjem določene fraze, verzov ali refrena pesmi pa razvijamo sposobnost slušne percepcije in spomina.
Z zborovskim petjem usmerjamo pozornost in urimo koncentracijo in pomnjenje, saj mora pevec pri petju koordinirati različne elemente (npr. spremljava melodičnega in ritmičnega poteka v pesmi, dinamike, artikulacije, posameznih vstopov) za zaznavanje pevskega procesa in temu prilagojeno odzivanje v koherentnem delovanju zborovske zasedbe kot celote. K temu pripomoreta pevčeva pozornost in koncentracija, ki omogočata natančnejše zaznavanje, boljše organiziranje in shranjevanje informacij ter kvalitetnejše in učinkovitejše delovanje. Spodbuja se razvoj višjih spoznavnih procesov (kot so mišljenje, sklepanje, pomnjenje, učenje), kar posledično vpliva na globlje dojemanje in večjo ustvarjalnost.
Glasbeni spomin je vir, iz katerega posameznik črpa glasbene ideje. Specifični glasbeni elementi, kot so akordi, harmonija, jakost in uglašenost, spodbujajo pomnjenje. Pevci z učenjem melodičnih in ritmičnih fraz ter besedila pesmi urijo verbalni, glasbeni in slušni spomin.
Izpostavljajo se tudi sociološki vidiki zborovskega petja, in sicer: medgeneracijsko sodelovanje kot pomembna komponenta človekovega razvoja, razvoj občutka lastne vrednosti ter občutka biti družbeno pomemben/koristen, krepitev samopodobe in samozavesti ter širjenje in krepitev socialnih mrež (nudenje podpore med člani skupine).
Vir: Breznik, I., Jagodic M. in M. Medved. 2016. »Petje na recept.« Zbornik strokovnega programa 16. Festivala za tretje življenjsko obdobje. Ljubljana.
Kako motivirati in navduševati otroke za šolsko zborovsko petje?
Vir navdiha otrok za zborovsko petje je učitelj zborovodja, ki s svojo karizmo, strokovno in osebnostno avtoriteto vpliva na otroke tako, da mu sledijo, motivirano hodijo na vaje, nastope, zborovska srečanja in turneje, so na vajah in nastopih disciplinirani, se kulturno vedejo, znajo ustvariti in krepiti skupinski, prijateljski duh. Ključ motivacije, ustvarjalne in pozitivne klime ter uspešnosti zbora je v glasbeno navdanjenemu učitelju zborovodji.
Kako motivirati učitelje, da se organizirajo v šolskih učiteljskih pevskih zborih?
Zborovsko petje ima zdravilen učinek na duha in telo, zato je še posebej priporočljiva aktivnost za odrasle ljudi, predvsem pa za ljudi s stresnimi službami. V slednjo kategorijo spadajo tudi učitelji. Zanimivo je, da je zborovsko petje najštevilčnejša ljubiteljska dejavnost v Sloveniji (v letu 2009 je po oceni JSKD v zborih prepevalo ok. 60.000 prebivalcev oz. ok. 3% celotnega prebivalstva), med katerimi pa najdemo redke učiteljske pevske zbore. Največkrat se ti pojavljajo v obliki manjših vokalnih zasedb, številčnejši učiteljski pevski zbori pa so že prava redkost. Pohvalimo pa se lahko z učiteljskim pevskim zborom Slovenije Emil Adamič, ki deluje že 90 let (več o zboru na https://upz.si/ ).
Kako nagovoriti učitelje, ki jih tare pomanjkanje energije, časa in volje za sodelovanje v pevskemu zboru?
Zborovsko petje je oblika kulturnega udejstvovanja in druženja, ki ima poseben učinek na pevca:
- pevec, ki pride po celodnevnih službenih obveznostih utrujen na vaje, po vajah odide domov napolnjen z energijo,
- pevec je del skupine/zbora, giblje se v krogu ljudi z istim interesom – ljubezen do glasbe, ljubezen do petja, z njimi preživlja prosti čas ter sklepa nova prijateljstva, dobi od ostalih pevcev moralno oporo v težkih življenjskih situacijah (npr. razpad družine, neuspešno iskanje zaposlitve),
- pevec je deležen različnih nastopov turnej, tekmovanj, srečanj, kjer lahko izživi svoje umetniške potenciale in doživlja estetske užitke,
- pevec se ob petju čustveno bogati, dobiva kurjo polt, mu gre na jok, se čuti pomembnega, bolj samozavestnega.
V Mariboru je v mesecu ko se zaključuje šolsko leto, potekal nepozaben pevski dogodek, že šesti #ZborovskiBUM.
Na tvitni zid se je zlilo toliko tvitov s ključnikom #ZborovskiBUM, da jih niti prešteti ne moremo. Vsi in vsak posebej čestita organizatorjem in pevcem. Težko je bilo izbrati udarne tri. Po temeljitem preudarku so tukaj:
Dogodek smo umestili pod drobnogled raziskovalnice, da bi nam sledilci na FB in TW odgovorili na vprašanja, ki si jih zastavljamo v času med dvema “bumoma”.
Vprašanja niso vzbudila pozornosti naših sledilcev. Najbrž zato, ker je odmevnost, uspešnost in blesk dogodka preglasil vprašanja in prekril izzive, težave in probleme. Tenkočutnejši opazovalci in poslušalci pa so jih zaznali in si niso zatiskali oči in učes.
Zato lepo vabljeni k branju odgovorov, ki jih je samo za vas pripravila @IngeBreznik, idejna in gonilna sila Zborovskega Buma.
Na vprašanja iz #raziskovalnica o #ZborovskiBUM odgovarja Inge Breznik
Kakšni so učinki petja na počutje in zdravje posameznika?
Petje v zboru pozitivno učinkuje na psihično in telesno zdravje ljudi (prim. Beck, R. J., Cesario, T. C., Yousefi, A. in Enamoto, H. 2000; MacDonald, Kreutz, Mitchell 2012; Norton 2016; Valentine, Evans 2001). Neposredno vpliva na človekov srčni utrip, frekvenco dihanja, krvni pritisk in procese notranjega izločanja. Krepi se imunski sistem, saj med petjem poteka redukcija stresnega hormona kortizola, zvišuje pa se raven proteina imunoglobulin A (IgA), ki nas ščiti pred vdorom mikroorganizmov ter raven hormona oksitocina, ki lajša občutek tesnobe in stresa, sproščajo se pozitivni hormoni, kot so beta endorfin, ki zmanjšuje občutek bolečine ter serotonin in dopamin, hormona sreče in zadovoljstva.
Ker pri petju sodelujejo različne mišice, prispeva petje k sproščeni, stabilni in izravnani telesni drži, omogoča nemoteno dihanje, normalen pritisk na strukture hrbtenice in mišic ter sprošča mišično napetost v ledvenem in vratnem predelu. Izboljšujejo se dihalne zmogljivosti in kontrola izdiha (petje se priporoča astmatičnim bolnikom).
Med skupinskim prepevanjem se srčni utripi pevcev sinhronizirajo, zaradi česar včasih skupno petje občutimo kot vodeno skupinsko meditacijo.
Ustvarjalna aktivnost pomaga ljudem v stresnih situacijah, zato v tujini že vrsto let uporabljajo petje v terapevtske namene pri osebah z motnjami v duševnem razvoju oz. kot pomoč ljudem, ki se spopadajo s psihološkimi krizami. Petje uporabljajo tudi kot terapijo za bolnike po možganski kapi ter kot podporno terapijo pri bolnikih z Alzheimerjevo (petje prikliče avtobiografske spomine in čustva, povezana z njimi), Parkinsonovo (petje pripomore k izboljšanju motorike in mobilnosti) in kronično obstruktivno pljučno boleznijo KOPB (s pomočjo dihalnih vaj, vaj vokalne tehnike ter petjem se krepijo dihalne mišice, pljučna kapaciteta, poglablja globoko dihanje, izboljša se učinek izkašljevanja, zmanjša se občutek zasoplosti).
Petje pozitivno vpliva na govorno-jezikovni razvoj oz. razvoj govornih spretnosti. Človeški glasovni aparat je nosilec človekovega govora in ima sposobnost glasbenega instrumenta. Kljub mnogim podobnostim (strukturirani vzorci tonskih višin v melodiji, trajanj v ritmu in jakosti v dinamiki), je petje zahtevnejše od govora. Zahteva večjo intenzivnost, jasnost in razločnost izgovarjave, večjo telesno in fizično obremenitev (zaradi večjega tonskega obsega, izvajanja daljših tonov, jih v višjih legah ustrezno okrepiti).
Z izreko pesemskih besedil se poglabljajo spretnosti besednega izražanja, izboljšuje kakovost izgovarjave, bogati besedišče, razvija občutljivost za zven besed (koristno za bralne veščine). in krepi občutek za oblikovanje vokalov.
Petje pesmi spodbuja interakcijo s tujimi jeziki ter z glasbo tujih kultur in narodov, s čimer se izboljšuje komunikacija, navezovanje stikov in odnosov z drugimi.
Predstavlja učinkovito sredstvo pri odpravljanju ali zmanjševanju govorno-jezikovnih motenj (npr. artikulacijske motnje, apraksija, dizartrija, jecljanje, afazija, zakasneli govor razvoj, motnje avtističnega spektra, govorna fluentnost). Npr. z uporabo dihalnih vzorcev petja krepimo intenziteto glasu in izboljšamo delovanje mišic pri govoru, s ponavljanjem določene fraze, verzov ali refrena pesmi pa razvijamo sposobnost slušne percepcije in spomina.
Z zborovskim petjem usmerjamo pozornost in urimo koncentracijo in pomnjenje, saj mora pevec pri petju koordinirati različne elemente (npr. spremljava melodičnega in ritmičnega poteka v pesmi, dinamike, artikulacije, posameznih vstopov) za zaznavanje pevskega procesa in temu prilagojeno odzivanje v koherentnem delovanju zborovske zasedbe kot celote. K temu pripomoreta pevčeva pozornost in koncentracija, ki omogočata natančnejše zaznavanje, boljše organiziranje in shranjevanje informacij ter kvalitetnejše in učinkovitejše delovanje. Spodbuja se razvoj višjih spoznavnih procesov (kot so mišljenje, sklepanje, pomnjenje, učenje), kar posledično vpliva na globlje dojemanje in večjo ustvarjalnost.
Glasbeni spomin je vir, iz katerega posameznik črpa glasbene ideje. Specifični glasbeni elementi, kot so akordi, harmonija, jakost in uglašenost, spodbujajo pomnjenje. Pevci z učenjem melodičnih in ritmičnih fraz ter besedila pesmi urijo verbalni, glasbeni in slušni spomin.
Izpostavljajo se tudi sociološki vidiki zborovskega petja, in sicer: medgeneracijsko sodelovanje kot pomembna komponenta človekovega razvoja, razvoj občutka lastne vrednosti ter občutka biti družbeno pomemben/koristen, krepitev samopodobe in samozavesti ter širjenje in krepitev socialnih mrež (nudenje podpore med člani skupine).
Vir: Breznik, I., Jagodic M. in M. Medved. 2016. »Petje na recept.« Zbornik strokovnega programa 16. Festivala za tretje življenjsko obdobje. Ljubljana.
Kako motivirati in navduševati otroke za šolsko zborovsko petje?
Vir navdiha otrok za zborovsko petje je učitelj zborovodja, ki s svojo karizmo, strokovno in osebnostno avtoriteto vpliva na otroke tako, da mu sledijo, motivirano hodijo na vaje, nastope, zborovska srečanja in turneje, so na vajah in nastopih disciplinirani, se kulturno vedejo, znajo ustvariti in krepiti skupinski, prijateljski duh. Ključ motivacije, ustvarjalne in pozitivne klime ter uspešnosti zbora je v glasbeno navdanjenemu učitelju zborovodji.
Kako motivirati učitelje, da se organizirajo v šolskih učiteljskih pevskih zborih?
Zborovsko petje ima zdravilen učinek na duha in telo, zato je še posebej priporočljiva aktivnost za odrasle ljudi, predvsem pa za ljudi s stresnimi službami. V slednjo kategorijo spadajo tudi učitelji. Zanimivo je, da je zborovsko petje najštevilčnejša ljubiteljska dejavnost v Sloveniji (v letu 2009 je po oceni JSKD v zborih prepevalo ok. 60.000 prebivalcev oz. ok. 3% celotnega prebivalstva), med katerimi pa najdemo redke učiteljske pevske zbore. Največkrat se ti pojavljajo v obliki manjših vokalnih zasedb, številčnejši učiteljski pevski zbori pa so že prava redkost. Pohvalimo pa se lahko z učiteljskim pevskim zborom Slovenije Emil Adamič, ki deluje že 90 let (več o zboru na https://upz.si/ ).
Kako nagovoriti učitelje, ki jih tare pomanjkanje energije, časa in volje za sodelovanje v pevskemu zboru?
Zborovsko petje je oblika kulturnega udejstvovanja in druženja, ki ima poseben učinek na pevca:
- pevec, ki pride po celodnevnih službenih obveznostih utrujen na vaje, po vajah odide domov napolnjen z energijo,
- pevec je del skupine/zbora, giblje se v krogu ljudi z istim interesom – ljubezen do glasbe, ljubezen do petja, z njimi preživlja prosti čas ter sklepa nova prijateljstva, dobi od ostalih pevcev moralno oporo v težkih življenjskih situacijah (npr. razpad družine, neuspešno iskanje zaposlitve),
- pevec je deležen različnih nastopov turnej, tekmovanj, srečanj, kjer lahko izživi svoje umetniške potenciale in doživlja estetske užitke,
- pevec se ob petju čustveno bogati, dobiva kurjo polt, mu gre na jok, se čuti pomembnega, bolj samozavestnega.
