Tretji posvet o varni mobilnosti

Ljubljana, 08.12.2017

V petek, 8. decembra, je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekal posvet vodstvenih in strokovnih delavcev vrtcev in šol o varni mobilnosti v vzgoji in izobraževanju, ki se ga je udeležilo okoli 100 strokovnih delavcev  vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

Uvodna nagovora sta imela državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, dr. Andreja Barle Lakota, ki je izpostavila pomen strategije kulture vedenja za varno mobilnost otrok in mladostnikov v sistemu vzgoje in izobraževanja do leta 2020, ter direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Vinko Logaj, ki je v nagovoru pozval udeležence k izmenjavi dobrih praks, iskanju dobrih rešitev in idej za večjo kulturo vedenja ter učinkovito implementacijo večje varne mobilnosti v slovenski prostor.

Posveta sta se udeležila tudi direktor AVP, Igor Velov, ki je predstavil vlogo in delovanje agencije, ter predsednik zavoda Varna pot, Robert Štaba, ki je govoril o otrocih in mladostnikih v odnosu do Vizije nič. Poudaril je, da pedagogi nosijo veliko odgovornost, saj mladim prenašajo vrednote, ki prispevajo k Viziji nič. Ta mora postati gibalo življenja slehernega posameznika za večjo varnost otrok, mladostnikov in celotne družbe, naš dolgoročni cilj in vizija, ki sta uresničljiva. »Od nas zahteva spremembo razmišljanja, zavezovanja k jasnemu in odgovornemu ravnanju z enim samim in nedvoumnim ciljem – zmanjšati število poškodovanih in umrlih na evropskih in svetovnih cestah,« je dejal in spomnil tudi na to, da za vsako statistiko stojimo ljudje, družinski člani in prijatelji poškodovanih ali žrtev prometnih nesreč.

Evropska komisarka za promet, Violeta Bulc, je izpostavila pomen sodelovanja vseh deležnikov, tudi zavzetih pedagogov na področju varne mobilnosti, saj po njenih besedah »potrebujemo trajnostne rezultate, zato se moramo povezovati«. Izpostavila je, da je v 93-odstotkih za nesreče še vedno kriv človek; alkohol, neuporaba pasu, motnje med vožnjo, itd. Pozvala je udeležence, da predloge, ideje in dobre prakse naslovijo preko nevladnih organizacij ali drugih deležnikov  neposredno na komisijo ter tako prispevajo k večji varnosti otrok in mladine ter drugih udeležencev v prometu.