Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta

Ljubljana, 13.01.2021

Januarja 2021 bo mednarodna skupnost že šestnajsto leto zapored obeležila 27. januar kot dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih  usmrtili okoli šest milijonov Judov. 27. januar pomeni dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in med decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1.5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Sintov, Romov in Poljakov. V to koncentracijsko taborišče smrti pa je bilo interniranih tudi  preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ko so 27. januarja zavezniški vojaki osvobodili to taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk.  Letos obeležujemo 76 let  od osvoboditve tega največjega in najstrašnejšega nacističnega koncentracijskega taborišča.

Januarja 1995, torej ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, je tedanji nemški predsednik Roman Herzog  razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma, 3. novembra 2005 pa je ta dan kot mednarodni dan spomina na holokavst razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku.

Dan spomina na holokavst od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji. Novejše raziskave so  osvetlile življenje in delo judovske skupnosti na Slovenskem, še zlasti v Prekmurju. Rezultat so številne  publikacije o Judih pri nas. Ob tem bi vas ponovno radi opozorili na  brošuro Neznane sledi, ki govori o judovstvu, antisemitizmu in holokavstu v povezavi s slovensko zgodovino. Avtorja sta  Oto Luthar in  Martin Pogačar, brošura pa je bila konec leta 2013 poslana vsem slovenskim osnovnim in srednjim šolam. Ker je primerna tako za osnovnošolsko kot tudi za srednješolsko populacijo jo vsekakor priporočamo. Na voljo je tudi spletna verzija na povezavi tukaj. Opozorili bi vas radi tudi na ostale publikacije, na primer na obsežen zbornik razprav Slovenski Judje, zgodovina in holokavst, Dežela senc, Po robovih spomina, Kratka zgodovina Judov, Judje na Slovenskem. O tej tematiki so pri nas v prej omenjenih zbornikih in publikacijah največ pisali Oto Luthar, Irena Šumi, Hannah Starman, Martin Pogačar, Andrej Pančur, Renato Podberšič, Klemen Jelinčič Boetu  pa tudi številni drugi. Publikacije so bile poslane tudi slovenskim šolam. V obravnavo judovske problematike pa so se vključevali tudi številni drugi strokovnjaki in institucije, še zlasti je treba omeniti Sinagogo Maribor s programom ŠOA, spominjamo se 2021, ki ne zajema prireditev le v severovzhodnem delu, pač pa tudi drugje po Sloveniji. Vabimo vas, da si ta program ogledate na njihovi spletni strani in se katerega od dogodkov tudi udeležite. Prilagamo naslov spletne strani Sinagoge Maribor: http://www.sinagogamaribor.si/

Novembra 2008 se je na izobraževanje o holokavstu v Izrael odpravila skupina strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, predstavnikov muzejev in arhivov, zunanjega ministrstva in šolstva. Izobraževanje je organiziral muzej Yad Vashem in udeležence v enotedenskem izobraževanju seznanil z vsemi ključnimi problemi poučevanja in raziskovanja holokavsta. V letu 2009 in 2015 sta se izobraževanja v muzeju Yad Vashem v Izraelu udeležili tudi dve skupini učiteljev: v prvi je bilo 24 učiteljev in svetovalka Zavoda RS za šolstvo, v drugi pa 15 učiteljev. V aprilu 2018 se je izobraževanja v Yad Vashemu udeležila že tretja skupina učiteljev in drugih strokovnih delavcev, skupno število udeležencev je bilo 23, med katerimi je bila tudi veleposlanica RS. Kot obe predhodni skupini, je bila tudi ta zelo uspešna in udeleženci so se vrnili v Slovenijo z izjemno pozitivnimi izkušnjami, ki jih bodo uporabili pri svojem delu na področju izobraževanja o tematiki holokavsta. S temi izobraževanji smo v Sloveniji še poglobili znanja s področja holokavsta in okrepili sodelovanje z muzejem Yad Vashem. Leta 2010 je izšla tudi tematska številka revije Zgodovina v šoli z naslovom Pouk zgodovine o holokavstu (leto 2010, št. 1-2), v kateri je prikazana zgodovina holokavsta, zgodovina Judov na Slovenskem, dva članka sta namenjena pravičnikom med narodi in pravičnikom med Slovenci (pravičniki so bili ljudje,  ki so v času druge svetovne vojne reševali Jude pred holokavstom) in številni primeri dobre prakse obravnave holokavsta pri pouku zgodovine. Ta številka Zgodovine v šoli je v digitalni obliki dostopna na povezavi tukaj, dva primera dobre prakse obravnave holokavsta pri pouku v gimnazijah pa sta bila objavljena v naslednji številki (leto 2010, št. 3-4) in je dostopna na povezavi tukaj.

Decembra 2011 je Slovenija po petih letih statusa opazovalke postala polnopravna članica Mednarodne skupine za holokavst (ITF for Holocaust), kar pred nas postavlja še dodatne naloge in spodbuja aktivnosti na tem področju. Danes se ta mednarodna organizacija imenuje IHRA (International Holocaust Rememberance Aliance), Slovenija pa v njej že vrsto let  aktivno sodeluje. V letu 2018 smo na zasedanju v Italiji uspešno zagovarjali poročilo o delu in aktivnostih na tem področju v zadnjih petih letih.

V šolah naj se spomin na žrtve holokavsta obeleži na način, ki otroke in mladino predvsem spominja in opominja.

Ker pa je letos situacija zaradi pandemije COVID-19 povsem drugačna in ker ne vemo, ali se bodo 27. januarja učenci in dijaki že vrnili v šole predlagamo, da obeleževanje Dneva spomina na holokavst izvedete na daljavo. To lahko storite tako, da učencem oziroma dijakom predlagate številne aktivnosti kot na primer: ogled filma, pripravo kratkega poročila o njem ali pa preprosto poiščete kake druge možnosti. Številne med njimi so opisane v Smernicah za poučevanje o holokavstu (IHRA 2020).

Seveda so na voljo tudi številne druge možnosti. Učenci/dijaki si lahko preberejo odlomke iz pričevanj preživelih taboriščnikov ali odlomke iz Dnevnika Ane Frank ali iz mladinskega romana Vojak z zlatimi gumbi, ki ga je napisala slovenska Judinja Miriam Steiner Aviezer. Lahko se na spletu poiščejo članki, ki govorijo o grozotah holokavsta in predstavijo v razredu, pri pouku na daljavo pa v obliki spominske učne ure na daljavo preko video konference. Na Irskem npr. učenci v šolah prižgejo sveče v spomin na žrtve holokavsta in jih počastijo z minuto molka. Tudi v naših šolah se uveljavlja projekt Crocus (več o tem na spletni strani Sinagoge Maribor), ki prav tako prihaja iz Irske. V spomin na milijon in pol preminulih otrok v holokavstu se na vrtovih in zelenicah okoli šol posadijo čebulice rumenega žafrana (crocus). Te se lahko naročijo preko Sinagoge Maribor (koordinatorica je Marjetka Bedrač) na e-naslov koordinator@sinagogamaribor.si, kjer čebulice žafrana brezplačno prejmejo iz Irske, v zadnjem času pa tudi od domačih distributerjev.  Prav bi bilo, da dnevu spomina na holokavst in preminule žrtve namenimo spominsko (video) učno uro, ki jo lahko popestrimo tudi z odlomkom iz filma (npr. Schindlerjev seznam, Deček v črtasti pižami, Deček na vrhu gore, Nekje še sije sonce, Življenje je lepo, Pianist, Teci deček, teci…) ali pa si pri realizaciji ure spomina na holokavst lahko pomagate s katerim od zgoraj omenjenih gradiv.  Ideje, kako obeležiti dan spomina na holokavst, boste skupaj z gradivi našli tudi v omenjenih številkah revije Zgodovina v šoli oz. v protokolih za izvedbo spominskih učnih ur na daljavo ob 30-letnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo. Še več gradiva pa je na voljo (v angleščini) na spletni strani muzeja Yad Vashem (https://www.yadvashem.org/) oz. v publikaciji muzeja Yad Vashem s priporočili o pripravi spominskih ur na povezavi tukaj.

Prav tako bi vas radi opozorili na spletno stran nevladne organizacije Centropa, ki deluje na Dunaju, poznajo pa jo tudi številni slovenski učitelji. Na njihovi spletni strani boste našli veliko kratkih filmov na temo holokavsta. Predlagali smo vam tudi že  film Tri obljube (Three promisses), ki se nanaša na življenje Judov v Beogradu in na slovenskega duhovnika Andreja Tumpeja, ki je rešil življenji dveh judovskih deklet. Ali pa film o Klari Kukovec, prvi mariborski zdravnici judovskega rodu. Vsi ti filmi so dolgi okoli 15 minut in so zelo primerni za izvedbo spominske ure (film + refleksijo  o filmu, kar boste po vsej verjetnosti letos izvajali na daljavo preko video konference). Nekateri od filmov imajo tudi slovenske podnapise. V kolikor pa bi glede Centrope želeli še dodatna pojasnila, se lahko po e-pošti obrnete na nacionalnega koordinatorja Damjana Snoja damjan.snoj@guest.arnes.si. Centropa se kot nevladna organizacija ukvarja predvsem z življenjem Judov v Evropi pred holokavstom in  z njihovimi usodami. Centropa organizira tudi vrsto izobraževanj za učitelje, ki so kakovostna in jih  priporočamo vsem, ki jih to področje še posebej zanima. Več informacij o delu Centrope najdete na povezavi http://www.centropa.org/

Pomembno je, da današnjo mlado generacijo ob dnevu spomina na žrtve holokavsta,  opozorimo tudi na časovno bližje  genocide sodobnega sveta (genocid v Srebrenici v Bosni in Hercegovini,  Darfur, Sirija idr.) ter posledično na begunsko krizo. Prav je, da se otroci in mladina zavedajo, da so v teh primerih prav otroci največja žrtev   in da je zato spomin in opomin na taka kruta dejanja v človeški zgodovini nujno ohranjati.. Vloga učiteljev in vodstev šol pa je v tem primeru zelo pomembna, saj učence/dijake vzgaja na poti do spoštovanja temeljnih človekovih pravic do življenja in dostojanstva tudi v spremenjenih oblikah dela na daljavo.

Priporočamo vam, da vaše aktivnosti v zvezi z dnem spomina na žrtve holokavsta izvedete v sredo,  27. januarja. Izkušnje iz prejšnjih let in vaši prispevki, ki ste nam jih poslali kažejo na to, da ste se na mnogih šolah dneva spomina na holokavst lotili zelo resno in zavzeto. Tudi letos vas kljub drugačnim razmeram, ki verjetno ne bodo omogočale dela v razredu, pač pa na daljavo spodbujamo, da vaše aktivnosti ob dnevu spomina na holokavst opišete ali nas z njimi seznanite po e-pošti na naslove: vojko.kunaver@zrss.si ali vilma.brodnik@zrss.si ali bernarda.gaber@zrss.si   ali jozica.g ramc@zrss.si