S sodelovanjem in medsebojnim podpiranjem uspešno sledimo poslanstvu
Ljubljana, 21.04.2020
Spoštovani strokovni delavci in vodstva vrtcev in šol!
V trenutnih razmerah, ki so spremenile uveljavljene oblike vzgoje in izobraževanja, ste vsi vpeti v pedagoško delo prispevali k temu, da se proces dela z otroki in mladostniki nadaljuje. Novi izzivi s katerimi se dnevno srečujete so pokazali, da imate veliko strokovnega znanja in spretnosti ter vzpostavljene mreže profesionalnega sodelovanja, da se z njimi lažje soočate. Trenutna situacija je tako postala tudi priložnost za preizkušanje in uporabo drugačnih pristopov vodenja in poučevanja, ki lahko odlično podpirajo delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Pomembno je, da šolski sistem (in znotraj tega šola kot organizacija) deluje kar najbolj usklajeno. Sedanje razmere niso povzročile sprememb le v načinu dela, ampak v celotnem delovanju šolskega sistema, šole kot skupnosti in vseh vključenih posameznikov, torej vsakega strokovnega in vodstvenega delavca. Kljub temu, da je vložek vseh vpletenih v izvajanje pedagoškega procesa velik, pogosto nimamo občutka, da vodi do želenih rezultatov. Vsak prispeva po svojih zmožnostih, zaradi omejenih »kanalov komuniciranja« pa ne moremo sporočiti vsega kar bi želeli, na način, kot bi želeli in zaradi intenzivnosti e-povezav občutimo dodatno obremenjenost.
Številne spremembe pa lahko vzbujajo tudi neprijetne občutke nemoči, stiske in stres. Eden od ključnih vzrokov za stres je sprememba psihosocialnih pogojev dela: ustaljena rutina je porušena, ni neposrednega stika med člani učiteljskega oz. vzgojiteljskega zbora, manj je razprav o vsakodnevnih zadevah, prekinjeni so neposredni stiki s prijatelji, gibanje je omejeno, obremenjujejo nas novice o nevarnosti virusa ipd. Prav je, da se tudi teh težav zavedamo in skupaj iščemo poti za njihovo premagovanje. Pri tem so nepogrešljivi empatija, solidarnost, potrpežljivost vseh vpletenih, uvidevnost in realna pričakovanja do učencev, staršev, sodelavcev, pa tudi do nas samih.
Preizkušene možnosti, s pomočjo katerih lahko uspešno blažimo napetosti, so:
- pogosta medsebojna komunikacija z uporabo socialnih omrežij,
- redna izmenjava izkušenj, dobrih praks,
- videokonference skupin sodelavcev,
- kolegialna podpora na šoli in širše (spletne skupnosti),
- organizirana tehnična oz. informacijska podpora,
- sodelovanje s šolsko svetovalno službo ob zagatah z učenci,
- pomoč zunanjih institucij – javnih zavodov in drugih organizacij,
- skupno iskanje rešitev za premagovanje težav sodelavcev pri izvajanju pedagoškega procesa zaradi upravičenih individualnih razlogov (zdravstvenega stanja, družinskih razmer …),
- uporaba različnih sprostitvenih dejavnosti in tehnik (dostopne na spletu).
Ob osebnih stiskah je na voljo tudi pomoč različnih institucij, ki so v nastali situaciji vzpostavile možnost spletnega pogovora in/ali SOS telefon.
Za podporo vam, vrtcem in šolam, se kljub začetnim zapletom trudimo tudi javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Prilagoditi smo se morali novim razmeram ter spremeniti ustaljene oblike in načine dela. Usmerili smo se v tiste aktivnosti, s katerimi se kar najbolje odzivamo na vaše potrebe in vam zagotavljamo ustrezno podporo (npr. sodelovanje v spletnih učilnicah, v katerih spodbujamo izmenjave primerov dobrih praks, pripravljena so različna priporočila za pedagoško delo, navodila za uporabo različnih spletnih orodji, poteka medinstitucionalno usklajevanje ter sodelovanje z vrtci in šolami na daljavo, možnost individualnih konzultacij/svetovanj, ….).
Nepričakovane razmere zahtevajo ustrezne odzive in dodatne napore, a s sodelovanjem in medsebojnim podpiranjem lahko kljub temu uspešno opravljamo svoje poslanstvo.
