Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji
Ljubljana, 07.07.2020
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo danes predstavili potek in rezultate raziskave »Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji«, ki smo jo izvedli na Zavodu RS za šolstvo v mesecu maju in juniju 2020 – v osmem tednu izobraževanja na daljavo.
Na novinarski konferenci so sodelovali prof. dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport in dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, izsledke raziskave pa sta predstavila dr. Tanja Rupnik Vec, vodja Središča za kakovost in raziskovanje ter dr. Branko Slivar, vodja Oddelka za srednje šolstvo na Zavodu RS za šolstvo.
V raziskavi je sodelovalo 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljic in učiteljev, 24684 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov, 406 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljic in ravnateljev ter v sedmih fokusnih skupinah 16 ravnateljev in ravnateljic ter 32 učiteljic in učiteljev, torej nekaj manj kot tretjina vseh učiteljev osnovnih in srednjih šol, desetina učencev in dijakov ter dve tretjini ravnateljev. Raziskava je bila zelo obsežna, rezultati pa so prikazani primerjalno med skupinami učiteljev (razredna stopnja, predmetna stopnja in srednja šola) ter primerjalno med učenci 1. VIO, 2. VIO in srednješolci.
V raziskavi smo analizirali različne prakse izobraževanja na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo številna področja: doživljanje poučevanja/učenja na daljavo, organizacijo in potek pouka, uporabo digitalne tehnologije za namene realizacije učnih ciljev, sama realizacija učnih ciljev, didaktične strategije in metode poučevanja na daljavo, vrednotenje znanja, samooceno usposobljenosti za izvajanje izobraževanja na daljavo, prednosti in izzive ter sodelovanje z različnimi deležniki.
Dr. Tanja Rupnik Vec je pojasnila, da je bil temeljni cilj raziskave ugotoviti, kako so učitelji v pogojih zaprtja šol izvajali izobraževanje na daljavo, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali in doživljali učenci ter kako so delo kolektiva organizirali in usmerjali ravnatelji. Kot je dejala, je bila na začetku na šolah precejšnja zmeda, se je pa nato situacija umirila. Med drugim je poudarila, da bi bilo glede na izsledke raziskave smiselno pregledati učno vsebino in pretehtati, kaj je res ključno in kaj ne. Pri uporabi digitalne tehnologije se je po besedah dr. Tanje Rupnik Vec za nekoliko večji izziv pokazala izdelava posnetkov za učne vsebine in deljenje teh.
Dr. Branko Slivar, ki je predstavil rezultate učencev in ravnateljev, je povedal, da so se mlajšim učencem zdele naloge, ki so jim jih pošiljali učitelji, zanimive. Srednješolcem se je zahtevnost pouka zdela velika, pouk na daljavo jih je tudi obremenjeval, takih je bilo okoli 20 odstotkov dijakov, zato je po njegovih besedah potrebno v prihodnje temu dejavniku posvetiti več pozornosti. Predvsem dijaki so v raziskavi kot pozitivno ocenjevali, da preko dneva sami razporejajo delo, saj so navajali, da so zjutraj tudi raje več časa spali. Okoli 40 odstotkov učencev je izrazilo strah pred nastopom pred sošolci, kar jim je bilo v času izobraževanja na daljavo všeč, da tega ni bilo. Velikemu deležu dijakov in starejših učencev se je zdelo celo, da se lažje učijo doma. Učitelji so s svojim delom odlično opravili svoje delo in učenci so to zaznali, saj jih je velik delež imelo občutek, da so svojim učiteljem/učiteljicam pomembni.
Izsledki raziskave kažejo, da so učenke in učenci ter dijakinje in dijaki ocenili, da je bil pouk na daljavo med epidemijo novega koronavirusa zahtevnejši kot pouk v razredu, po drugi strani pa so pouk na daljavo ocenjevali tudi kot zanimiv in ustvarjalen. Kot negativne vidike so učenci označili predvsem pomanjkanje socialnega stika, tako s sošolci kot z učitelji. Precej jih je tudi pogrešalo razlago učitelja. Le malo učencev je navajalo, da ne zna uporabljati računalnika, približno 20 odstotkov jih je moralo računalnik deliti z družinskimi člani. Pozitivno pa se jim je zdelo, da so lahko sami razporedili delo čez dan in da jim ni bilo treba nastopati pred sošolci. Med srednješolci in učenci višjih razredov osnovnih šol je bil kar velik delež takih, čez 30 odstotkov, ki so ocenili, da se na ta način lažje učijo.
Tudi učiteljice in učitelji so ocenili, da je bilo delo na daljavo zahtevno in stresno, a so uspeli doseči večino zastavljenih učnih ciljev. V večji stiski so bili tisti učitelji, ki so imeli občutek, da učencev ne morejo pritegniti k sodelovanju. Največ takih je bilo na predmetni stopnji osnovne šole. Učitelji so bili pri samooceni kakovosti poučevanja samokritični, 60 odstotkov jih presoja, da je njihov pouk na daljavo nekoliko slabši in 10 odstotkov jih meni, da je občutno slabši od poučevanja v živo, saj je poučevanje terjalo popolnoma drugačne pristope kot v živo. Kot prevladujoč način izvajanja pouka so v raziskavi navedli kombiniranje pouka prek videokonferenc in usmerjanje učenja prek pisnih navodil, je pa raziskava pokazala, da so učitelji zelo redko spodbujali skupinsko delo ali delo v parih, zato so tu, po besedah dr. Rupnik Vec in dr. Slivarja možnosti za izboljšave. Ocenjevanje je glede na odgovore učiteljev potekalo predvsem ustno prek videokonferenc. Predvsem v osnovnih šolah so učitelji ocenjevali več praktičnih izdelkov, v srednjih šolah pa poleg ustnega spraševanja še odgovore na kompleksna vprašanja oziroma raziskovalna poročila ali izpolnjene učne liste. Iz raziskave je razvidno, da so učitelji za ocenjevanje uporabljali precej raznolike metode. Ocena sodelovanja z različnimi deležniki pa je pokazala, da so učitelji odlično sodelovali in komunicirali tako z ravnatelji in imeli njihovo podporo, kot znotraj zbornic, pa tudi s starši.
Predstavljeni podatki bodo ključni pri načrtovanju dela v prihodnjem šolskem letu, če se epidemiološka situacija ne bo izboljšala, je opozorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec in se uvodoma zahvalila vsem sodelujočim v raziskavi. Poudarila je, da podatki predstavljajo del trdne hrbtenice modelov in načrtov, »ki jih moramo imeti pripravljene za jesensko obdobje, če bo to potrebno«. Ob tem je povedala, da se pripravlja enotna platforma za izobraževanje na daljavo in da so šole pozvane, da preverijo koliko opreme imajo na voljo, tako za učitelje kot učence. Zagotovila je, da vsi procesi potekajo, »tako da bomo vsi deležniki pripravljeni ne glede na način izobraževanja« in obljubila, da bo ta najbolj optimalen v danih epidemioloških razmerah.
Direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj je dejal, da so rezultati raziskave ne le izhodišče za načrtovanje podpore šolam, učiteljem in ravnateljem, ampak tudi za možne nove sistemske rešitve v izobraževanju. Uvodoma je pojasnil, da je šlo za prvo tako obširno raziskavo v Sloveniji, ki je bila posledica epidemije. Rezultati temeljijo na vprašalnikih za ciljno skupino in potrjujejo, da je treba pri izobraževanju na daljavo tehnološko podporo integrirati v vse elemente pedagoškega procesa. Uporaba tehnologije omogoča inoviranje vzgojno-izobraževalnega procesa, kar je v teh časih nujno potrebno. Povedal je, da so na zavodu učiteljem na voljo dodatna izobraževanja o poučevanju na daljavo. »Na zavodu se zavedamo pomena in nujnosti pouka v živo, a posebne razmere terjajo tudi posebne oblike izobraževanja na daljavo, zato se je treba tudi na to pripraviti,« je še dejal.
Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji je na voljo v digitalni bralnici zavoda, končno poročilo pa bo objavljeno oktobra 2020.
