Intervju: Zvonka Kos
V čem se uredniško delo na ZRSŠ razlikuje od vaših prejšnjih urednikovanj?
Priprava publikacij in vsi uredniški postopki, povezani s tem, se pravzaprav ne razlikujejo od založbe do založbe. Urednik ima vse niti v rokah in poskrbi, da je gradivo strokovno, jezikovno in grafično urejeno. Razlika je le v tem, da je ZRSŠ javni zavod in je treba tiskarje in grafične oblikovalce pridobiti prek javnega razpisa – to pomeni izbrati najcenejšega med prijavljenimi, to pa ni vedno dobra izbira za pripravo kakovostnega gradiva.
Kaj dela Založbo ZRSŠ prepoznavno v slovenskem prostoru?
Založba ZRSŠ je prepoznavna v šolskem prostoru po desetih strokovnih revijah, od katerih nekatere pripravljamo že več kot 20 let. Izdajamo pa tudi priročniško literaturo v oporo in podporo učiteljem, vzgojiteljem in drugim pedagoškim delavcem. Lanska uspešnica je bil priročnik Formativno spremljanje v podporo učenju.
Pred 10 leti se je mislilo, da je papirnati knjigi odzvonil navček. Zdaj pa se kaže, da je papir veliko bolj trdoživ. Kakšna bo prihodnost obeh branj; elektronskega in papirnatega?
Pred leti je bilo videti, da bodo e-knjige preplavile svet, pa se je navdušenje poleglo. Obe vrsti branj sta našli svoj prostor pod soncem. Čeprav danes vse knjige nastanejo v digitalni obliki, se jih kar velik del še vedno natisne, preprosto zato, ker je to marsikomu pripravnejše za branje. Določenih vsebin, kot so npr. slovarji, pa si več ne znamo predstavljamo drugače kot v e-obliki.
Pravkar sem se vrnila iz Londona, kjer vsako leto poteka BETT Show (British Educational Training and Technology Show) in prinaša najnovejše s področja uvajanja IKT v izobraževanje. In tam elektronskega branja pravzaprav ni bilo videti. IKT namreč odpira veliko novih možnosti interaktivne komunikacije z uporabnikom. Seveda pa mora biti uvajanje novosti didaktično in metodično osmišljeno, saj šele takrat prinese dodano vrednost v pedagoški proces.
Kakšna bo politika Založbe ZRSŠ do izdaje e-knjig?
Založba ZRSŠ ima na spletu digitalno bralnico, v kateri brezplačno ponujamo bralcem veliko gradiva, med drugim starejše izdaje naših revij, publikacije, ki so v tiskani obliki razprodane, pa seveda zbornike s posvetov, konferenc… Velik del digitalne bralnice predstavljajo gradiva in priročniki, ki so jih pripravili naši svetovalci v okviru različnih projektov, ki so in še potekajo na ZRSŠ.
ZRSŠ izdaja 10 strokovnih revij. Se nam obeta še katera?
Tako je. Izdajamo VIZ, Razredni pouk, Šolsko svetovalno delo, Slovenščino v šoli, Zgodovino v šoli, Geografijo v šoli, Fiziko v šoli, Matematiko v šoli, Glasbo v šoli in vrtcu in Šolsko knjižnico. Načrtujemo pa pripravo nove revije za naravoslovje.
Naj pa opozorim še na neustrezne okoliščine, v katerih nastajajo prispevki za naše revije. Pred nekaj leti je namreč MIZŠ zaradi krčenja proračunskih sredstev ukinil subvencije za strokovno periodiko. Ker z naročnino ne zberemo dovolj sredstev za kritje stroškov izdajanja revij, je to prineslo odločitev, da se avtorski honorarji za pisce ne izplačujejo.
Katere novosti načrtujete v zavodovi založbi do leta 2020?
Pomembno vlogo Založbe vidim v podpori svetovalcem ZRSŠ pri njihovih projektih. V enem letu, kar sem v tej službi, sem presenečena spoznala, koliko različnih, zahtevnih, slovenskih in tudi mednarodnih projektov vodijo ali v njih sodelujejo naši svetovalci. Gradiva, ki ob tem nastanejo, je pomembno objaviti, saj bodo v taki obliki dosegla najširši krog učiteljev. ZRSŠ se pravkar prijavlja tudi na večletne evropske projekte (ESS-skladi), zato nam dela zagotovo ne bo zmanjkalo.
Zvonka Kos je po osnovni izobrazbi profesorica fizike. Na Srednji naravoslovni šoli (zdaj Gimnazija Bežigrad) je eno leto poučevala fiziko. Nato je v založbah DZS, Modrijan in Videofon trideset let delala kot urednica naravoslovnih učbenikov ter bila nekaj let tudi vodja šolskega uredništva. Na ZRSŠ je zaposlena eno leto in je kot vodja založbe odgovorna za pripravo in natis revij, priročnikov ter drugih publikacij.
Zvonka Kos
V čem se uredniško delo na ZRSŠ razlikuje od vaših prejšnjih urednikovanj?
Priprava publikacij in vsi uredniški postopki, povezani s tem, se pravzaprav ne razlikujejo od založbe do založbe. Urednik ima vse niti v rokah in poskrbi, da je gradivo strokovno, jezikovno in grafično urejeno. Razlika je le v tem, da je ZRSŠ javni zavod in je treba tiskarje in grafične oblikovalce pridobiti prek javnega razpisa – to pomeni izbrati najcenejšega med prijavljenimi, to pa ni vedno dobra izbira za pripravo kakovostnega gradiva.
Kaj dela Založbo ZRSŠ prepoznavno v slovenskem prostoru?
Založba ZRSŠ je prepoznavna v šolskem prostoru po desetih strokovnih revijah, od katerih nekatere pripravljamo že več kot 20 let. Izdajamo pa tudi priročniško literaturo v oporo in podporo učiteljem, vzgojiteljem in drugim pedagoškim delavcem. Lanska uspešnica je bil priročnik Formativno spremljanje v podporo učenju.
Pred 10 leti se je mislilo, da je papirnati knjigi odzvonil navček. Zdaj pa se kaže, da je papir veliko bolj trdoživ. Kakšna bo prihodnost obeh branj; elektronskega in papirnatega?
Pred leti je bilo videti, da bodo e-knjige preplavile svet, pa se je navdušenje poleglo. Obe vrsti branj sta našli svoj prostor pod soncem. Čeprav danes vse knjige nastanejo v digitalni obliki, se jih kar velik del še vedno natisne, preprosto zato, ker je to marsikomu pripravnejše za branje. Določenih vsebin, kot so npr. slovarji, pa si več ne znamo predstavljamo drugače kot v e-obliki.
Pravkar sem se vrnila iz Londona, kjer vsako leto poteka BETT Show (British Educational Training and Technology Show) in prinaša najnovejše s področja uvajanja IKT v izobraževanje. In tam elektronskega branja pravzaprav ni bilo videti. IKT namreč odpira veliko novih možnosti interaktivne komunikacije z uporabnikom. Seveda pa mora biti uvajanje novosti didaktično in metodično osmišljeno, saj šele takrat prinese dodano vrednost v pedagoški proces.
Kakšna bo politika Založbe ZRSŠ do izdaje e-knjig?
Založba ZRSŠ ima na spletu digitalno bralnico, v kateri brezplačno ponujamo bralcem veliko gradiva, med drugim starejše izdaje naših revij, publikacije, ki so v tiskani obliki razprodane, pa seveda zbornike s posvetov, konferenc… Velik del digitalne bralnice predstavljajo gradiva in priročniki, ki so jih pripravili naši svetovalci v okviru različnih projektov, ki so in še potekajo na ZRSŠ.
ZRSŠ izdaja 10 strokovnih revij. Se nam obeta še katera?
Tako je. Izdajamo VIZ, Razredni pouk, Šolsko svetovalno delo, Slovenščino v šoli, Zgodovino v šoli, Geografijo v šoli, Fiziko v šoli, Matematiko v šoli, Glasbo v šoli in vrtcu in Šolsko knjižnico. Načrtujemo pa pripravo nove revije za naravoslovje.
Naj pa opozorim še na neustrezne okoliščine, v katerih nastajajo prispevki za naše revije. Pred nekaj leti je namreč MIZŠ zaradi krčenja proračunskih sredstev ukinil subvencije za strokovno periodiko. Ker z naročnino ne zberemo dovolj sredstev za kritje stroškov izdajanja revij, je to prineslo odločitev, da se avtorski honorarji za pisce ne izplačujejo.
Katere novosti načrtujete v zavodovi založbi do leta 2020?
Pomembno vlogo Založbe vidim v podpori svetovalcem ZRSŠ pri njihovih projektih. V enem letu, kar sem v tej službi, sem presenečena spoznala, koliko različnih, zahtevnih, slovenskih in tudi mednarodnih projektov vodijo ali v njih sodelujejo naši svetovalci. Gradiva, ki ob tem nastanejo, je pomembno objaviti, saj bodo v taki obliki dosegla najširši krog učiteljev. ZRSŠ se pravkar prijavlja tudi na večletne evropske projekte (ESS-skladi), zato nam dela zagotovo ne bo zmanjkalo.
Zvonka Kos je po osnovni izobrazbi profesorica fizike. Na Srednji naravoslovni šoli (zdaj Gimnazija Bežigrad) je eno leto poučevala fiziko. Nato je v založbah DZS, Modrijan in Videofon trideset let delala kot urednica naravoslovnih učbenikov ter bila nekaj let tudi vodja šolskega uredništva. Na ZRSŠ je zaposlena eno leto in je kot vodja založbe odgovorna za pripravo in natis revij, priročnikov ter drugih publikacij.
Zvonka Kos
