Intervju z Jano Kruh
Vaša delovna posebnost je zgodnje odkrivanje disleksije in njeno odpravljanje. Koliko lahko disleksijo zaznamo starši in učitelji in koliko jo lahko pomagamo odpravljati?
Disleksija je nevrološko pogojena motnja in je specifična učna težava. Traja celo življenje in se je ne da odpraviti. Osebe z disleksijo lahko težave le omilijo in jih največkrat z ustrezno pomočjo uspešno kompenzirajo. Prej ko je disleksija odkrita in čim hitrejša je intervencija, boljši so rezultati.
Znaki disleksije lahko starši in vzgojitelji opazijo že v predšolskem obdobju, izrazite težave se pokažejo pa v obdobju začetnega opismenjevanja pri slovenščini, pogosto pa tudi pri angleščini. Učitelji imajo danes na razpolago veliko literature in izobraževanj s področja disleksije, tako da težave lahko že zgodaj prepoznajo in otrokom nudijo ustrezno podporo. Znaki disleksije se od posameznika do posameznika razlikujejo, zato ni recepta pri podpori otrok z disleksijo. Pomembno je, da poznamo znake, otroke opazujemo, spremljamo in smo posebej pozorni na tiste težave, ki kažejo sum na disleksijo. V predšolskem obdobju in v fazi začetnega opismenjevanja so zelo pomembne predopismenjevalne zmožnosti, med njimi predvsem razvoj fonološkega ali glasovnega zavedanja, ki je tudi eden izmed pokazateljev kasnejše uspešnosti pri branju in pisanju.
Razumevanje disleksije in nudenje ustrezne strokovne pomoči predstavljata pomembna koraka pri premagovanju otrokovih ovir in težav.
Izobraževali ste se v tujini. V čem je značilnost Davisove metode korekcije disleksije v Sloveniji?
Posebnost Davisove metode je v tem, da avtor metode, Ronald Dell Davis, disleksije ne opredeli kot ovire, motnje ali primanjkljaja, marveč kot nadarjenost. Če osebo z disleksijo podpremo v tistem, v čemer je dobra, ta lahko reši marsikatero težavo in izkoristi svoje ustvarjalne zmožnosti. Veliko znanih oseb ima disleksijo in Ronald D. Davis pravi, da se “njihova genialnost ni pojavila kljub disleksiji, temveč ravno zaradi nje”!
Pri Davisovi metodi sta pomembni orientacija in obvladovanje simbolov. Po tej metodi orientacija »popravi« percepcijo, obvladovanje simbolov pa »popravi« disleksijo. Orientacija omogoča osebi kontrolo in spretnost prepoznavanja dezorientacije, ki jo lahko oseba “vključi” ali “izključi”, kadar koli želi. Rezultat orientacije je točna, dosledna zaznava okolja, vključno z dvodimenzionalnimi besedami na papirju. Obvladovanje simbolov pomeni poznavanje treh delov besede/znaka/simbola (pomen, zapis in izgovor). Ko oseba z disleksijo pozna vse tri dele (pomen, zapis in izgovor), pravimo, da simbol obvladuje.
V priznanju Zavoda RS za šolstvo, ki ste ga prejeli pred tremi meseci, je bilo poudarjeno, da ste certificirana presojevalka IRLEN za testiranje in ugotavljanje skotopičnega sindroma. Za kaj gre pri skotopičnem sindromu?
Pri skotopičnem ali Irlen sindromu gre za to, da ena barva na poti od oči po vidnem živcu do vizualnega korteksa malenkost zamuja. Vse informacije ne pridejo sočasno, zato se možgani zelo utrudijo, da nam nekaj prikažejo pravilno. Težava namreč nastane, ko gledamo belo barvo, kajti od bele barve se morajo odbiti popolnoma vse barve, da bi nam jo naši možgani prikazali kot belo.
Za osebe s skotopičnim sindromom je lahko značilno, da:
- so občutljive na različne vrste svetlobe in bleščanje (sončna svetloba, žarometi avtomobilov, fluorescentne oz. neonske luči, …),
- imajo težave pri branju črnega besedila na beli podlagi (črke se lahko stisnejo bolj skupaj, se tresejo, premikajo, meglijo, izginjajo, obračajo, …),
- imajo težave s pozornostjo pri branju in drugih vizualno zahtevnih nalogah (razdražljivost, nemirnost, utrujenost, …),
- imajo glavobole in migrene, bolečine v trebuhu, vrtoglavice, so izčrpani – kar vse so lahko posledice nelagodja pri različnih vrstah svetlobe, stresa in naprezanja pri daljšem branju, težav pri gledanju v črte in druge vzorce, tudi svetlih barv, …
- imajo težave z zaznavanjem globine (slabo zavedanje svojega telesa in prostora, težave s stopnicami, tekočimi stopnicami ali pri lovljenju žoge, slaba fina in groba motorika, …) …
Pri težavah s skotopičnim sindromom pomagamo z barvnimi folijami ali barvnimi spektralnimi filtri Irlen.
Vodite podružnico društva Bravo v Novi Gorici. S čim se društvo ukvarja in v katerih točkah ZRSŠ in društvo najdeta stične točke?
Društvo Bravo je neprofitno društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. V okviru podružnic društva Bravo po Sloveniji organiziramo različna predavanja, svetovanja, delavnice, … ki so namenjene predvsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami, kot npr. kako lahko starši pomagamo otroku s specifičnimi učnimi težavami preživeti osnovno šolo, kako starši pomagamo otroku pri učenju in domačih nalogah, … Starši otrok s specifičnimi učnimi težavami so tudi aktivno vključeni v društvo in s svojimi dragocenimi izkušnjami podkrepijo teorijo.
Stične točke z ZRSŠ so predvsem v vsebinah, ki jih pokrivamo in so namenjene tudi učiteljem in drugim strokovnim delavcem vrtcev, osnovnih in srednjih šol, kot npr. pomoč učencem z učnimi težavami pri matematiki, predavanje o neverbalnih specifičnih učnih težavah, predavanje o skotopičnem sindromu, …
Izvajate seminar Kreiranje različnih pristopov pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki z učnimi težavami in s posebnimi potrebami. Mislite, da je možno vzgojitelje in učitelje usposobiti, da zaznajo vsako težavo in posebno potrebo slehernega otroka, učenca ali dijaka?
Danes je res veliko primanjkljajev, ovir oziroma motenj, s katerimi se otroci srečujejo in je skoraj nemogoče poznati vsa področja težav, kaj šele vse znake. Glede na to, da se težave od posameznika do posameznika razlikujejo, je zares težko prepoznati in odkriti slehernega otroka, učenca ali dijaka s težavami na posameznih področjih. Vzgojiteljeva oziroma učiteljeva naloga ni, da otroka diagnosticira, ker za to ni strokovno usposobljen. Za to imamo posebne službe in strokovnjake, ki pri tem lahko pomagajo in nudijo ustrezno podporo.
Zagotovo pa je učitelj tisti, ki ima verjetno največ priložnosti za zaznavanje težav in pravočasno ukrepanje. Z branjem strokovne literature, udeležbo na izobraževanjih, s preizkušanjem različnih pristopov in načinov dela lahko veliko pripomore pri podpori otroka. Najpomembnejše pa je, da otroka sprejme, razume njegove potrebe, predvsem pa se z otrokom pogovarja, kajti otroci so bogat vir informacij, ki ga redko izkoristimo.
Ker bo vaš intervju objavljen decembra, vas prosimo za voščilo slovenskim učiteljem in vzgojiteljem.
Učiteljem in vzgojiteljem voščim leto, polno optimizma, srčnosti, prijaznosti, uspehov in … naj vam bodo učenci s težavami, pa tudi nadarjeni, izziv za profesionalno in osebno rast.
mag. Jana KRUH, višja svetovalka področja I, se je na ZRSŠ pred 8 leti zaposlila kot pedagoška svetovalka za razredni pouk na Območni enoti Nova Gorica, od leta 2013 pa dela kot višja svetovalka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Njeno osrednje razvojno in svetovalno delo je usmerjeno na področje uvajanja inkluzivne prakse v slovenske vrtce in šole. S svojim delovanjem in timsko naravnanostjo soustvarja prijetno delovno vzdušje na območni enoti.
Jana Kruh
Vaša delovna posebnost je zgodnje odkrivanje disleksije in njeno odpravljanje. Koliko lahko disleksijo zaznamo starši in učitelji in koliko jo lahko pomagamo odpravljati?
Disleksija je nevrološko pogojena motnja in je specifična učna težava. Traja celo življenje in se je ne da odpraviti. Osebe z disleksijo lahko težave le omilijo in jih največkrat z ustrezno pomočjo uspešno kompenzirajo. Prej ko je disleksija odkrita in čim hitrejša je intervencija, boljši so rezultati.
Znaki disleksije lahko starši in vzgojitelji opazijo že v predšolskem obdobju, izrazite težave se pokažejo pa v obdobju začetnega opismenjevanja pri slovenščini, pogosto pa tudi pri angleščini. Učitelji imajo danes na razpolago veliko literature in izobraževanj s področja disleksije, tako da težave lahko že zgodaj prepoznajo in otrokom nudijo ustrezno podporo. Znaki disleksije se od posameznika do posameznika razlikujejo, zato ni recepta pri podpori otrok z disleksijo. Pomembno je, da poznamo znake, otroke opazujemo, spremljamo in smo posebej pozorni na tiste težave, ki kažejo sum na disleksijo. V predšolskem obdobju in v fazi začetnega opismenjevanja so zelo pomembne predopismenjevalne zmožnosti, med njimi predvsem razvoj fonološkega ali glasovnega zavedanja, ki je tudi eden izmed pokazateljev kasnejše uspešnosti pri branju in pisanju.
Razumevanje disleksije in nudenje ustrezne strokovne pomoči predstavljata pomembna koraka pri premagovanju otrokovih ovir in težav.
Izobraževali ste se v tujini. V čem je značilnost Davisove metode korekcije disleksije v Sloveniji?
Posebnost Davisove metode je v tem, da avtor metode, Ronald Dell Davis, disleksije ne opredeli kot ovire, motnje ali primanjkljaja, marveč kot nadarjenost. Če osebo z disleksijo podpremo v tistem, v čemer je dobra, ta lahko reši marsikatero težavo in izkoristi svoje ustvarjalne zmožnosti. Veliko znanih oseb ima disleksijo in Ronald D. Davis pravi, da se “njihova genialnost ni pojavila kljub disleksiji, temveč ravno zaradi nje”!
Pri Davisovi metodi sta pomembni orientacija in obvladovanje simbolov. Po tej metodi orientacija »popravi« percepcijo, obvladovanje simbolov pa »popravi« disleksijo. Orientacija omogoča osebi kontrolo in spretnost prepoznavanja dezorientacije, ki jo lahko oseba “vključi” ali “izključi”, kadar koli želi. Rezultat orientacije je točna, dosledna zaznava okolja, vključno z dvodimenzionalnimi besedami na papirju. Obvladovanje simbolov pomeni poznavanje treh delov besede/znaka/simbola (pomen, zapis in izgovor). Ko oseba z disleksijo pozna vse tri dele (pomen, zapis in izgovor), pravimo, da simbol obvladuje.
V priznanju Zavoda RS za šolstvo, ki ste ga prejeli pred tremi meseci, je bilo poudarjeno, da ste certificirana presojevalka IRLEN za testiranje in ugotavljanje skotopičnega sindroma. Za kaj gre pri skotopičnem sindromu?
Pri skotopičnem ali Irlen sindromu gre za to, da ena barva na poti od oči po vidnem živcu do vizualnega korteksa malenkost zamuja. Vse informacije ne pridejo sočasno, zato se možgani zelo utrudijo, da nam nekaj prikažejo pravilno. Težava namreč nastane, ko gledamo belo barvo, kajti od bele barve se morajo odbiti popolnoma vse barve, da bi nam jo naši možgani prikazali kot belo.
Za osebe s skotopičnim sindromom je lahko značilno, da:
- so občutljive na različne vrste svetlobe in bleščanje (sončna svetloba, žarometi avtomobilov, fluorescentne oz. neonske luči, …),
- imajo težave pri branju črnega besedila na beli podlagi (črke se lahko stisnejo bolj skupaj, se tresejo, premikajo, meglijo, izginjajo, obračajo, …),
- imajo težave s pozornostjo pri branju in drugih vizualno zahtevnih nalogah (razdražljivost, nemirnost, utrujenost, …),
- imajo glavobole in migrene, bolečine v trebuhu, vrtoglavice, so izčrpani – kar vse so lahko posledice nelagodja pri različnih vrstah svetlobe, stresa in naprezanja pri daljšem branju, težav pri gledanju v črte in druge vzorce, tudi svetlih barv, …
- imajo težave z zaznavanjem globine (slabo zavedanje svojega telesa in prostora, težave s stopnicami, tekočimi stopnicami ali pri lovljenju žoge, slaba fina in groba motorika, …) …
Pri težavah s skotopičnim sindromom pomagamo z barvnimi folijami ali barvnimi spektralnimi filtri Irlen.
Vodite podružnico društva Bravo v Novi Gorici. S čim se društvo ukvarja in v katerih točkah ZRSŠ in društvo najdeta stične točke?
Društvo Bravo je neprofitno društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. V okviru podružnic društva Bravo po Sloveniji organiziramo različna predavanja, svetovanja, delavnice, … ki so namenjene predvsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami, kot npr. kako lahko starši pomagamo otroku s specifičnimi učnimi težavami preživeti osnovno šolo, kako starši pomagamo otroku pri učenju in domačih nalogah, … Starši otrok s specifičnimi učnimi težavami so tudi aktivno vključeni v društvo in s svojimi dragocenimi izkušnjami podkrepijo teorijo.
Stične točke z ZRSŠ so predvsem v vsebinah, ki jih pokrivamo in so namenjene tudi učiteljem in drugim strokovnim delavcem vrtcev, osnovnih in srednjih šol, kot npr. pomoč učencem z učnimi težavami pri matematiki, predavanje o neverbalnih specifičnih učnih težavah, predavanje o skotopičnem sindromu, …
Izvajate seminar Kreiranje različnih pristopov pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki z učnimi težavami in s posebnimi potrebami. Mislite, da je možno vzgojitelje in učitelje usposobiti, da zaznajo vsako težavo in posebno potrebo slehernega otroka, učenca ali dijaka?
Danes je res veliko primanjkljajev, ovir oziroma motenj, s katerimi se otroci srečujejo in je skoraj nemogoče poznati vsa področja težav, kaj šele vse znake. Glede na to, da se težave od posameznika do posameznika razlikujejo, je zares težko prepoznati in odkriti slehernega otroka, učenca ali dijaka s težavami na posameznih področjih. Vzgojiteljeva oziroma učiteljeva naloga ni, da otroka diagnosticira, ker za to ni strokovno usposobljen. Za to imamo posebne službe in strokovnjake, ki pri tem lahko pomagajo in nudijo ustrezno podporo.
Zagotovo pa je učitelj tisti, ki ima verjetno največ priložnosti za zaznavanje težav in pravočasno ukrepanje. Z branjem strokovne literature, udeležbo na izobraževanjih, s preizkušanjem različnih pristopov in načinov dela lahko veliko pripomore pri podpori otroka. Najpomembnejše pa je, da otroka sprejme, razume njegove potrebe, predvsem pa se z otrokom pogovarja, kajti otroci so bogat vir informacij, ki ga redko izkoristimo.
Ker bo vaš intervju objavljen decembra, vas prosimo za voščilo slovenskim učiteljem in vzgojiteljem.
Učiteljem in vzgojiteljem voščim leto, polno optimizma, srčnosti, prijaznosti, uspehov in … naj vam bodo učenci s težavami, pa tudi nadarjeni, izziv za profesionalno in osebno rast.
mag. Jana KRUH, višja svetovalka področja I, se je na ZRSŠ pred 8 leti zaposlila kot pedagoška svetovalka za razredni pouk na Območni enoti Nova Gorica, od leta 2013 pa dela kot višja svetovalka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Njeno osrednje razvojno in svetovalno delo je usmerjeno na področje uvajanja inkluzivne prakse v slovenske vrtce in šole. S svojim delovanjem in timsko naravnanostjo soustvarja prijetno delovno vzdušje na območni enoti.
Jana Kruh
