Intervju s Sonjo Rajh
Priznanje Zavoda RS za šolstvo, ki ste ga septembra prejeli, je izpostavilo vaše podpiranje učiteljev za učenje in poučevanje. Katera oblika podpore se je v vaši praksi izkazala za najbolj učinkovito?
Na Zavodu RS za šolstvo nudimo različne oblike sodelovanj z učitelji. Od srečanj z učitelji v obliki študijskih skupin, seminarjev, svetovanj, delavnic, tematskih konferenc za šolske kolektive, pa do »velikih« nacionalnih in tudi mednarodnih konferenc ter posvetov.
Po mojem mnenju najboljše rezultate dosegamo v delu z učitelji, ki sodelujejo v razvojnih skupinah, saj se z njimi v daljšem časovnem obdobju redno srečujemo, preizkušamo nove stvari in se učimo drug od drugega. Kot uspešna primera naj navedem (svojo prvo in zadnjo izkušnjo z razvojnimi skupinami na Zavodu RS za šolstvo) e-razvojno skupino za matematiko, ki je uspešno delovala že ob mojem prihodu na Zavod RS za šolstvo pred desetimi leti, in predmetno razvojno skupino za formativno spremljanje/preverjanje pri matematiki, ki je letos kot prva predmetna razvojna skupina pripravila predmetni priročnik za formativno spremljanje, kateremu so potem sledili še priročniki za razredno stopnjo in zgodovino.
Učitelji, ki so sodelovali v predmetni razvojni skupini za formativno spremljanje/preverjanje, so pri pouku udejanjali načela formativnega spremljanja. Preizkušene primere dobre prakse in pri tem uporabljena orodja formativnega spremljanja smo zbrali v predmetnem priročniku za formativno spremljanje z naslovom Formativno spremljanje pri MATEMATIKI, ki je v založbi Zavoda RS za šolstvo izšel v letošnjem letu.
V okviru e-razvojne skupine za matematiko smo z učitelji praktiki testirali novosti na področju IKT v izobraževanju, jih kritično vrednotili in jih smiselno vnašali v pouk matematike, pripravljali smo gradivo za delavnice z drugimi učitelji, ki smo jih izvajali na izobraževalnih dogodkih, npr. dvodnevni Posvet o uporabi IKT pri pouku matematike v OŠ (oziroma SŠ), ki se je kasneje preoblikoval v seminar Uporaba IKT pri pouku matematike, imenovan tudi MatIKT. Po dopoldanskem plenarnem delu, na katerem so predavali priznani strokovnjaki na področju didaktike uporabe IKT pri pouku matematike, so udeleženci v popoldanskem delu obiskovali različne delavnice, ki so si jih sami izbrali glede na svoje potrebe, znanje in zmožnosti. Nabor delavnic, ki so potekale istočasno v več računalniških učilnicah hkrati, je bil zelo pester, tako po vsebini kot po zahtevnostni stopnji (začetni, nadaljevalni, za napredne uporabnike), zato je vsak udeleženec našel nekaj zase. Menim, da smo na ta način učitelje najbolj učinkovito podprli na področju uporabe IKT pri pouku matematike. To uspešno obliko izobraževanja in podpiranja učiteljev smo kasneje uporabili in z dodatnimi vsebinami nadgradili s Konferencami o učenju in poučevanju matematike, pa tudi »večpredmetna« avgustovska srečanja študijskih skupin za naravoslovje in matematiko, ki jih izvajamo zadnji dve leti, uporabljajo podobno obliko dela z učitelji (po skupnem plenarnem delu se učitelji razporedijo po predmetnih delavnicah z aktualnimi predmetno specifičnimi vsebinami, ki se večkrat ponovijo, zato lahko učitelji izberejo delavnice za različne predmete, ki jih poučujejo).
Ali poučevanje matematike s preiskovanjem, ki ga razvijate z učiteljicami iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, uspeva pri dijakih zbuditi radovednost?
V projektu MERIA želimo pokazati dijakom, da je matematično izobraževanje pomembno, zanimivo in uporabno, kar je zapisano tudi v kratici logotipa projekta. Osredotočamo se na razvoj višjih kognitivnih ravni znanja in na krepitev pozitivnega odnosa do učenja matematike. Raziskave potrjujejo, da učenje in poučevanje matematike s preiskovanjem pri dijakih vzbudi več motivacije, boljše razumevanje, jih spodbuja h kritičnemu mišljenju in razvija prepričanje o pomembnosti matematike za življenje in delo. Posebej opazno se pri uvedbi učenja s preiskovanjem izboljšajo ocene in znanje učencev, ki so prej imeli nizke dosežke, pri dekletih pa se znatno poveča samozavest in vztrajnost pri reševanju matematičnih problemov.
Raziskave ugotavljajo, da dijaki ne morejo razviti osnovnih kompetenc, če se ne srečajo s situacijami, ki so zanje pomembne in v katerih lahko te kompetence uporabijo. S kolegi iz projekta smo zato pripravili scenarije s situacijami, ki so dijakom zanimive in verjamem, da v njih spodbudijo radovednost, kar se opazi tudi v njihovi zavzetosti pri reševanju. Dijakom ne posredujemo že znanih dejstev, procedur in pravil, temveč se učijo skozi lastno aktivnost. Ne rešujejo rutinskih problemov, ampak probleme, pri katerih preverjajo raznovrstne ideje, ki se jim porajajo, da lahko boljše razumejo problem, ob katerem samostojno pridobivajo novo znanje. Dijaki si zastavljajo vprašanja o problemu in iščejo odgovore nanje, sami morajo zbrati podatke, jih urediti, oblikovati hipoteze, o njih razpravljati in jih zagovarjati z argumenti ter jih ustrezno predstaviti. Delajo na različnih zahtevnostnih nivojih in z različno hitrostjo, uporabljajo različne strategije in različno tehnologijo. Učijo se drug od drugega. Na tak način sicer znanje pridobivajo počasneje, kot če bi jim ga posredoval učitelj, a tako znanje je trajno. Eden od dijakov je v anonimni anketi po izvedbi učne ure, v kateri so se učili s preiskovanjem, zapisal: »Ura me je navdušila, saj se mi zdi, da je vzpodbudila željo po odkrivanju novega, predvsem pa ekipni duh, ki postaja vedno bolj odločilna prvina današnje družbe, saj nas vodi k povezanosti, sodelovanju in sprejemanju kot temeljnim lastnostim človeka samega.«
V projektu MERIA sodeluje enajst institucij iz štirih držav: Slovenije, Danske, Nizozemske in Hrvaške, ki tudi vodi ta projekt. Poleg Zavoda RS za šolstvo je iz Slovenije v projekt vključena še Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Vsake 3 mesece učitelje matematike v srednji šoli obveščamo o novostih v projektu in jim nudimo delček teorije o učenju in poučevanju s preiskovanjem ter nekaj gradiv, ki smo jih izdelali v projektu. Pripravili smo tudi MERIA Practical Guide to IBMT (Priročnik MERIA za poučevanje matematike s preiskovanjem), ki je v slovenskem prevodu dostopen tudi v digitalni bralnici ZRSŠ.
V projektu izdelujemo scenarije za učenje in poučevanje s preiskovanjem, ki jih testirajo na treh srednjih šolah v Sloveniji. Jaz sodelujem z učiteljicami matematike na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, v projektu pa z nami sodelujejo še učiteljice iz Ekonomske šole Novo mesto in Gimnazije Jesenice. Vse izbrane učiteljice so zelo zavzete učiteljice, ki so pripravljene nadgrajevati svoje veščine poučevanja in zelo radi sodelujemo z njimi. Zavedamo se, da je vloga učiteljev v učnem procesu neprecenljiva, in da je moč vsakega izobraževalnega sistema prav v učiteljih. Učitelj je namreč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na učenje dijakov, zato je za izboljšanje izobraževanja najbolj pomembno izboljšati učinkovitost učiteljev. S vprašalniki, ki smo jih poslali učiteljem in obdelali v začetku projekta, smo ugotovili, da si učitelji želijo sprememb v izobraževanju, vendar jim zato zmanjkuje časa, sredstev in avtonomije. Želijo si izobraževanj in gradiv na to temo.
V projektni skupini zato pripravljamo 24-urne delavnice za učitelje matematike na temo učenje in poučevanje s preiskovanjem, ki jih bomo izvedli 4. in 5. februarja 2019 ter 12. aprila 2019 (predvidoma v Laškem). Te delavnice niso namenjene le učiteljem, ki sodelujejo v projektu MERIA, ampak učiteljem iz vseh srednjih šol.
Projekt MERIA bomo sklenili z Zaključno konferenco, ki bo 27. in 28. maja 2018 v Zagrebu.
Tudi na konferenci KUPM 2018 ste eno od stez namenili Učenju in poučevanju matematike s preiskovanjem.
Letos smo v predmetni skupini za matematiko na Zavodu RS za šolstvo organizirali in izvedli že četrto mednarodno Konferenco o učenju in poučevanju matematike (imenovano KUPM), ki povezuje strokovnjake na področju matematičnega izobraževanja in učitelje, ki poučujejo matematiko od prvega razreda osnovne šole do zaključnega letnika srednje šole.
Na konferenci KUPM želimo predstaviti nove in izvirne pristope k učenju in poučevanju matematike po vsej vertikali in za vse izobraževalne programe. Dvodnevna konferenca poteka v obliki plenarnih predavanj z vabljenimi predavatelji, okrogle mize, več vzporednih predstavitev in delavnic učiteljev in drugih strokovnjakov iz področja izobraževanja, ki potekajo hkrati tudi v desetih predavalnicah. Tako lahko vsak od približno 400 udeležencev konference najde nekaj zase. Vsaka konferenca ima tudi bogat spremljevalni program, za katerega preko natečaja pridobimo izdelke učiteljev in učencev na določeno temo, s katerimi pripravimo razstavo. Plenarni predavatelji so priznani strokovnjaki iz domovine in tujine, ki nam vsakokrat predstavijo teoretične osnove in novosti iz razpisanih vsebin posamezne konference.
Res smo eno od treh razpisanih vsebin letošnje konference namenili Učenju in poučevanju matematike s preiskovanjem, saj se s tem v zadnjem času veliko ukvarjamo. Ker je bila na 3. KUPM 2016 ena od vsebin konference Geometrija, smo se na letošnji konferenci osredotočili na Algebro. Največ prispevkov učiteljev smo prejeli v vsebinskem sklopu Odnos do učenja in poučevanja matematike, kar nas posebej veseli, saj to pomeni, da so tudi učitelji zaznali, da morajo na tem področju nekaj spremeniti, po tem, ko so mednarodne raziskave pokazale, da kljub zaznanemu dvigu dosežkov pri matematiki motivacija za učenje matematike ostaja na precej nizki stopnji.
Pravite, da so učitelji zaznali, da morajo na področju odnosa nekaj spremeniti. Kaj pa svetovalci na Zavodu RS za šolstvo?
Po navajanju Pedagoškega inštituta je mednarodna raziskava TIMMS 2015 pokazala, da imajo naši učenci odlično znanje naravoslovja in matematike, hkrati pa so manj samozavestni pri učenju ter imajo vedno nižja stališča do znanja in učenja naravoslovja in matematike. Učenci ocenjujejo, da je poučevanje njihovih učiteljev manj zavzeto v primerjavi z vrstniki iz drugih držav, pa tudi starši nizko cenijo učenje matematike in naravoslovja ter prepoznavajo manj zgodnjega znanja svojih otrok ob vstopu v šolo kot v večini evropskih držav.
Tudi raziskava PISA 2015 ugotavlja, da so naravoslovni in matematični dosežki naših učencev nad povprečjem OECD, manj pa naši učenci poročajo o tem, da jim je ukvarjanje z naravoslovjem v užitek in z leti se ti deleži učencev, ki uživajo v učenju naravoslovja, še nižajo. Skrbijo nas rezultati raziskav, ki potrjujejo, da je uživanje učencev v učenju pomemben napovednik dosežkov, saj učenci, ki poročajo o večjem uživanju v učenju naravoslovja, v povprečju dosegajo tudi višje naravoslovne dosežke.
Vseh teh dejstev in izzivov se zavedamo tudi svetovalci na Zavodu RS za šolstvo, zato se v zadnjem času precej ukvarjamo z vlogo čustev pri učenju, z odnosom do učenja in poučevanja ter z motivacijo. Na to temo so v prejšnjem šolskem letu potekali webinarji SCIENTIX NA-MA, katerih posnetki so dosegljivi v spletni učilnici Sodelov@lnica NA-MA na Sio portalu.
Tudi zaradi teh izzivov smo eno od treh vsebinskih stez 4. matematične konference (KUPM 2018) namenili odnosu do učenja in poučevanja matematike, podobno kot smo se na 4. konferenci učiteljev naravoslovnih predmetov (NAK 2017) ukvarjali z motivacijo in odnosom do naravoslovja.
Tudi v projektu NA-MA POTI, v katerem razvijamo naravoslovno in matematično pismenost, se eden od delovnih timov ukvarja z odnosom do učenja in poučevanja naravoslovja in matematike. V delovnem timu Odnos do NA-MA želimo razviti in v praksi preizkusiti pedagoške pristope in strategije, ki razvijajo pozitiven odnos do učenja in poučevanja naravoslovja in matematike, vzpostaviti varno učno okolje in okrepiti kompetenco učenje učenja s poudarkom na samouravnavanju motivacije. Učitelje želimo usposobiti za pogovor z učenci o njihovem odnosu do učenja in učnih vsebin, da bodo lahko prepoznali in spreminjali zmotna prepričanja učencev o vlogi čustev in motivacije pri učenju.
Pri vseh teh projektih želimo okrepiti zavzetost poučevanja učiteljev naravoslovnih predmetov in matematike, ter učencem, staršem in širši javnosti pokazati, da je znanje matematike in naravoslovja pomembno, uporabno in koristno.
Sonja Rajh je na ZRSŠ eno desetletje pedagoška svetovalka za matematiko na Območni enoti Murska Sobota. Osem let je bila koordinatorica državnega in meddržavnega tekmovanja Hitro in zanesljivo računanje ter vodja državne tekmovalne komisije. Je članica razvojne skupine za matematično pismenost in sovodja delovnega tima Odnos do učenja in poučevanja matematike v okviru projekta ESS NA-MA-POTI. Kot članica Predmetne komisije za matematiko sodeluje pri pripravi in izvedbi Nacionalnega preverjanja znanja iz matematike v 6. in 9. razredu in pri izvajanju seminarjev za vrednotenje nalog NPZ za učitelje matematike in razrednega pouka. Dejavna je tudi na mednarodnem polju.
Sonja Rajh
Priznanje Zavoda RS za šolstvo, ki ste ga septembra prejeli, je izpostavilo vaše podpiranje učiteljev za učenje in poučevanje. Katera oblika podpore se je v vaši praksi izkazala za najbolj učinkovito?
Na Zavodu RS za šolstvo nudimo različne oblike sodelovanj z učitelji. Od srečanj z učitelji v obliki študijskih skupin, seminarjev, svetovanj, delavnic, tematskih konferenc za šolske kolektive, pa do »velikih« nacionalnih in tudi mednarodnih konferenc ter posvetov.
Po mojem mnenju najboljše rezultate dosegamo v delu z učitelji, ki sodelujejo v razvojnih skupinah, saj se z njimi v daljšem časovnem obdobju redno srečujemo, preizkušamo nove stvari in se učimo drug od drugega. Kot uspešna primera naj navedem (svojo prvo in zadnjo izkušnjo z razvojnimi skupinami na Zavodu RS za šolstvo) e-razvojno skupino za matematiko, ki je uspešno delovala že ob mojem prihodu na Zavod RS za šolstvo pred desetimi leti, in predmetno razvojno skupino za formativno spremljanje/preverjanje pri matematiki, ki je letos kot prva predmetna razvojna skupina pripravila predmetni priročnik za formativno spremljanje, kateremu so potem sledili še priročniki za razredno stopnjo in zgodovino.
Učitelji, ki so sodelovali v predmetni razvojni skupini za formativno spremljanje/preverjanje, so pri pouku udejanjali načela formativnega spremljanja. Preizkušene primere dobre prakse in pri tem uporabljena orodja formativnega spremljanja smo zbrali v predmetnem priročniku za formativno spremljanje z naslovom Formativno spremljanje pri MATEMATIKI, ki je v založbi Zavoda RS za šolstvo izšel v letošnjem letu.
V okviru e-razvojne skupine za matematiko smo z učitelji praktiki testirali novosti na področju IKT v izobraževanju, jih kritično vrednotili in jih smiselno vnašali v pouk matematike, pripravljali smo gradivo za delavnice z drugimi učitelji, ki smo jih izvajali na izobraževalnih dogodkih, npr. dvodnevni Posvet o uporabi IKT pri pouku matematike v OŠ (oziroma SŠ), ki se je kasneje preoblikoval v seminar Uporaba IKT pri pouku matematike, imenovan tudi MatIKT. Po dopoldanskem plenarnem delu, na katerem so predavali priznani strokovnjaki na področju didaktike uporabe IKT pri pouku matematike, so udeleženci v popoldanskem delu obiskovali različne delavnice, ki so si jih sami izbrali glede na svoje potrebe, znanje in zmožnosti. Nabor delavnic, ki so potekale istočasno v več računalniških učilnicah hkrati, je bil zelo pester, tako po vsebini kot po zahtevnostni stopnji (začetni, nadaljevalni, za napredne uporabnike), zato je vsak udeleženec našel nekaj zase. Menim, da smo na ta način učitelje najbolj učinkovito podprli na področju uporabe IKT pri pouku matematike. To uspešno obliko izobraževanja in podpiranja učiteljev smo kasneje uporabili in z dodatnimi vsebinami nadgradili s Konferencami o učenju in poučevanju matematike, pa tudi »večpredmetna« avgustovska srečanja študijskih skupin za naravoslovje in matematiko, ki jih izvajamo zadnji dve leti, uporabljajo podobno obliko dela z učitelji (po skupnem plenarnem delu se učitelji razporedijo po predmetnih delavnicah z aktualnimi predmetno specifičnimi vsebinami, ki se večkrat ponovijo, zato lahko učitelji izberejo delavnice za različne predmete, ki jih poučujejo).
Ali poučevanje matematike s preiskovanjem, ki ga razvijate z učiteljicami iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, uspeva pri dijakih zbuditi radovednost?
V projektu MERIA želimo pokazati dijakom, da je matematično izobraževanje pomembno, zanimivo in uporabno, kar je zapisano tudi v kratici logotipa projekta. Osredotočamo se na razvoj višjih kognitivnih ravni znanja in na krepitev pozitivnega odnosa do učenja matematike. Raziskave potrjujejo, da učenje in poučevanje matematike s preiskovanjem pri dijakih vzbudi več motivacije, boljše razumevanje, jih spodbuja h kritičnemu mišljenju in razvija prepričanje o pomembnosti matematike za življenje in delo. Posebej opazno se pri uvedbi učenja s preiskovanjem izboljšajo ocene in znanje učencev, ki so prej imeli nizke dosežke, pri dekletih pa se znatno poveča samozavest in vztrajnost pri reševanju matematičnih problemov.
Raziskave ugotavljajo, da dijaki ne morejo razviti osnovnih kompetenc, če se ne srečajo s situacijami, ki so zanje pomembne in v katerih lahko te kompetence uporabijo. S kolegi iz projekta smo zato pripravili scenarije s situacijami, ki so dijakom zanimive in verjamem, da v njih spodbudijo radovednost, kar se opazi tudi v njihovi zavzetosti pri reševanju. Dijakom ne posredujemo že znanih dejstev, procedur in pravil, temveč se učijo skozi lastno aktivnost. Ne rešujejo rutinskih problemov, ampak probleme, pri katerih preverjajo raznovrstne ideje, ki se jim porajajo, da lahko boljše razumejo problem, ob katerem samostojno pridobivajo novo znanje. Dijaki si zastavljajo vprašanja o problemu in iščejo odgovore nanje, sami morajo zbrati podatke, jih urediti, oblikovati hipoteze, o njih razpravljati in jih zagovarjati z argumenti ter jih ustrezno predstaviti. Delajo na različnih zahtevnostnih nivojih in z različno hitrostjo, uporabljajo različne strategije in različno tehnologijo. Učijo se drug od drugega. Na tak način sicer znanje pridobivajo počasneje, kot če bi jim ga posredoval učitelj, a tako znanje je trajno. Eden od dijakov je v anonimni anketi po izvedbi učne ure, v kateri so se učili s preiskovanjem, zapisal: »Ura me je navdušila, saj se mi zdi, da je vzpodbudila željo po odkrivanju novega, predvsem pa ekipni duh, ki postaja vedno bolj odločilna prvina današnje družbe, saj nas vodi k povezanosti, sodelovanju in sprejemanju kot temeljnim lastnostim človeka samega.«
V projektu MERIA sodeluje enajst institucij iz štirih držav: Slovenije, Danske, Nizozemske in Hrvaške, ki tudi vodi ta projekt. Poleg Zavoda RS za šolstvo je iz Slovenije v projekt vključena še Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Vsake 3 mesece učitelje matematike v srednji šoli obveščamo o novostih v projektu in jim nudimo delček teorije o učenju in poučevanju s preiskovanjem ter nekaj gradiv, ki smo jih izdelali v projektu. Pripravili smo tudi MERIA Practical Guide to IBMT (Priročnik MERIA za poučevanje matematike s preiskovanjem), ki je v slovenskem prevodu dostopen tudi v digitalni bralnici ZRSŠ.
V projektu izdelujemo scenarije za učenje in poučevanje s preiskovanjem, ki jih testirajo na treh srednjih šolah v Sloveniji. Jaz sodelujem z učiteljicami matematike na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, v projektu pa z nami sodelujejo še učiteljice iz Ekonomske šole Novo mesto in Gimnazije Jesenice. Vse izbrane učiteljice so zelo zavzete učiteljice, ki so pripravljene nadgrajevati svoje veščine poučevanja in zelo radi sodelujemo z njimi. Zavedamo se, da je vloga učiteljev v učnem procesu neprecenljiva, in da je moč vsakega izobraževalnega sistema prav v učiteljih. Učitelj je namreč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na učenje dijakov, zato je za izboljšanje izobraževanja najbolj pomembno izboljšati učinkovitost učiteljev. S vprašalniki, ki smo jih poslali učiteljem in obdelali v začetku projekta, smo ugotovili, da si učitelji želijo sprememb v izobraževanju, vendar jim zato zmanjkuje časa, sredstev in avtonomije. Želijo si izobraževanj in gradiv na to temo.
V projektni skupini zato pripravljamo 24-urne delavnice za učitelje matematike na temo učenje in poučevanje s preiskovanjem, ki jih bomo izvedli 4. in 5. februarja 2019 ter 12. aprila 2019 (predvidoma v Laškem). Te delavnice niso namenjene le učiteljem, ki sodelujejo v projektu MERIA, ampak učiteljem iz vseh srednjih šol.
Projekt MERIA bomo sklenili z Zaključno konferenco, ki bo 27. in 28. maja 2018 v Zagrebu.
Tudi na konferenci KUPM 2018 ste eno od stez namenili Učenju in poučevanju matematike s preiskovanjem.
Letos smo v predmetni skupini za matematiko na Zavodu RS za šolstvo organizirali in izvedli že četrto mednarodno Konferenco o učenju in poučevanju matematike (imenovano KUPM), ki povezuje strokovnjake na področju matematičnega izobraževanja in učitelje, ki poučujejo matematiko od prvega razreda osnovne šole do zaključnega letnika srednje šole.
Na konferenci KUPM želimo predstaviti nove in izvirne pristope k učenju in poučevanju matematike po vsej vertikali in za vse izobraževalne programe. Dvodnevna konferenca poteka v obliki plenarnih predavanj z vabljenimi predavatelji, okrogle mize, več vzporednih predstavitev in delavnic učiteljev in drugih strokovnjakov iz področja izobraževanja, ki potekajo hkrati tudi v desetih predavalnicah. Tako lahko vsak od približno 400 udeležencev konference najde nekaj zase. Vsaka konferenca ima tudi bogat spremljevalni program, za katerega preko natečaja pridobimo izdelke učiteljev in učencev na določeno temo, s katerimi pripravimo razstavo. Plenarni predavatelji so priznani strokovnjaki iz domovine in tujine, ki nam vsakokrat predstavijo teoretične osnove in novosti iz razpisanih vsebin posamezne konference.
Res smo eno od treh razpisanih vsebin letošnje konference namenili Učenju in poučevanju matematike s preiskovanjem, saj se s tem v zadnjem času veliko ukvarjamo. Ker je bila na 3. KUPM 2016 ena od vsebin konference Geometrija, smo se na letošnji konferenci osredotočili na Algebro. Največ prispevkov učiteljev smo prejeli v vsebinskem sklopu Odnos do učenja in poučevanja matematike, kar nas posebej veseli, saj to pomeni, da so tudi učitelji zaznali, da morajo na tem področju nekaj spremeniti, po tem, ko so mednarodne raziskave pokazale, da kljub zaznanemu dvigu dosežkov pri matematiki motivacija za učenje matematike ostaja na precej nizki stopnji.
Pravite, da so učitelji zaznali, da morajo na področju odnosa nekaj spremeniti. Kaj pa svetovalci na Zavodu RS za šolstvo?
Po navajanju Pedagoškega inštituta je mednarodna raziskava TIMMS 2015 pokazala, da imajo naši učenci odlično znanje naravoslovja in matematike, hkrati pa so manj samozavestni pri učenju ter imajo vedno nižja stališča do znanja in učenja naravoslovja in matematike. Učenci ocenjujejo, da je poučevanje njihovih učiteljev manj zavzeto v primerjavi z vrstniki iz drugih držav, pa tudi starši nizko cenijo učenje matematike in naravoslovja ter prepoznavajo manj zgodnjega znanja svojih otrok ob vstopu v šolo kot v večini evropskih držav.
Tudi raziskava PISA 2015 ugotavlja, da so naravoslovni in matematični dosežki naših učencev nad povprečjem OECD, manj pa naši učenci poročajo o tem, da jim je ukvarjanje z naravoslovjem v užitek in z leti se ti deleži učencev, ki uživajo v učenju naravoslovja, še nižajo. Skrbijo nas rezultati raziskav, ki potrjujejo, da je uživanje učencev v učenju pomemben napovednik dosežkov, saj učenci, ki poročajo o večjem uživanju v učenju naravoslovja, v povprečju dosegajo tudi višje naravoslovne dosežke.
Vseh teh dejstev in izzivov se zavedamo tudi svetovalci na Zavodu RS za šolstvo, zato se v zadnjem času precej ukvarjamo z vlogo čustev pri učenju, z odnosom do učenja in poučevanja ter z motivacijo. Na to temo so v prejšnjem šolskem letu potekali webinarji SCIENTIX NA-MA, katerih posnetki so dosegljivi v spletni učilnici Sodelov@lnica NA-MA na Sio portalu.
Tudi zaradi teh izzivov smo eno od treh vsebinskih stez 4. matematične konference (KUPM 2018) namenili odnosu do učenja in poučevanja matematike, podobno kot smo se na 4. konferenci učiteljev naravoslovnih predmetov (NAK 2017) ukvarjali z motivacijo in odnosom do naravoslovja.
Tudi v projektu NA-MA POTI, v katerem razvijamo naravoslovno in matematično pismenost, se eden od delovnih timov ukvarja z odnosom do učenja in poučevanja naravoslovja in matematike. V delovnem timu Odnos do NA-MA želimo razviti in v praksi preizkusiti pedagoške pristope in strategije, ki razvijajo pozitiven odnos do učenja in poučevanja naravoslovja in matematike, vzpostaviti varno učno okolje in okrepiti kompetenco učenje učenja s poudarkom na samouravnavanju motivacije. Učitelje želimo usposobiti za pogovor z učenci o njihovem odnosu do učenja in učnih vsebin, da bodo lahko prepoznali in spreminjali zmotna prepričanja učencev o vlogi čustev in motivacije pri učenju.
Pri vseh teh projektih želimo okrepiti zavzetost poučevanja učiteljev naravoslovnih predmetov in matematike, ter učencem, staršem in širši javnosti pokazati, da je znanje matematike in naravoslovja pomembno, uporabno in koristno.
Sonja Rajh je na ZRSŠ eno desetletje pedagoška svetovalka za matematiko na Območni enoti Murska Sobota. Osem let je bila koordinatorica državnega in meddržavnega tekmovanja Hitro in zanesljivo računanje ter vodja državne tekmovalne komisije. Je članica razvojne skupine za matematično pismenost in sovodja delovnega tima Odnos do učenja in poučevanja matematike v okviru projekta ESS NA-MA-POTI. Kot članica Predmetne komisije za matematiko sodeluje pri pripravi in izvedbi Nacionalnega preverjanja znanja iz matematike v 6. in 9. razredu in pri izvajanju seminarjev za vrednotenje nalog NPZ za učitelje matematike in razrednega pouka. Dejavna je tudi na mednarodnem polju.
