Dimitrij Beuermann – intervju, marec 2017
Koliko je glasbenih učiteljev v slovenskih glasbenih šolah in koliko je vseh glasbenih šol?
Več kot dva tisoč učiteljev skrbi za približno petindvajset tisoč učencev, na vsega skupaj petinšestdesetih glasbenih šolah.
Kako se v Sloveniji razlikujejo zasebne glasbene šole od javnih?
Nekaj členov Zakona o glasbenih šolah velja samo za javne glasbene šole, zasebne šole imajo torej pri organizaciji in izvedbi izobraževanja bolj proste roke. Seveda pa, v tem ali onem organizacijskem okviru, javne in zasebne glasbene šole kar najbolj spodbujajo učence pri doseganju visokih glasbenih ciljev.
Malo je držav, kjer bi bilo glasbeno šolstvo tako organizirano kot v Sloveniji. Kako se delovanje slovenskih glasbenih šol razlikuje od prakse v drugih državah?
Kar najbolj pomembna je razlika je pri zastopanosti teoretskega pouka, ki v predmetnikih slovenskih glasbenih šol dopolnjuje inštrumentalni pouk. Od ustanovitve naše prve javne glasbene šole, pred 200 leti, najdemo v poučevanju na glasbenih šolah vedno tudi predmet, ki vsebuje vsebine glasbene teorije. Pri nas se ta predmet imenuje Nauk o glasbi in podobnega le redko najdemo v drugih državah, če sploh.
Učenci se seveda lahko kar pri pouku inštrumenta naučijo potrebnih not, toda ob doseganju inštrumentalnih ciljev ne ostane mnogo časa še za druge teoretske vsebine. Med njimi velja omeniti predvsem solfedžo, kjer učenci vadijo sposobnost pretvarjanja notne, grafične slike na papirju, v miselno podobo zvoka in nato zvočno izvedbo notnega zapisa. Obvladovanje te tehnike je izjemno pomembno za samostojnost glasbenika, še posebej v orkestrih in drugih glasbenih skupinah. Z njo lahko igranje na inštrument kar najbolj natančno sledi zamislim komponista, toda ta spretnost je na moč koristna tudi v obratni smeri. Če si učenec namreč izmisli svojo skladbo, je nadvse pomembno, da jo zna tudi zapisati: spomin je muhav in dobre ideje se rade pozabijo. Tudi pri glasbi je svinčnik podaljšek razmišljanja.
Se program glasbenega šolstva v Sloveniji res spreminja in kako?
Lahko bi rekli, da se glasbeno šolstvo v Sloveniji nenehno spreminja že dobrih dvajset let. Prva Nacionalna komisija za prenovo glasbenega šolstva je leta 1997 postavila strokovne osnove za pripravo veljavnega Zakona o glasbenih šolah, druga je Strokovnemu svetu predložila prve učne načrte za glasbene šole, tretja komisija je v učne načrte dodatno razširila na področju poučevanja pihal, orkestrov in pevskega zbora … zadnja, četrta komisija, pa je nedavno pripravila učne načrte za glasbeno in baletno smer umetniške gimnazije. Prav v tem trenutku se oblikuje potreba po natančnejšem zapisu meril za ocenjevanje: potrebno jih bo uskladiti med različnimi inštrumenti, med osnovno in srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja, med glasbenimi in plesnimi programi … ter mimogrede urediti še kakšno podrobnost, ki v učnih načrtih kliče po posodobitvi …
Katera so vprašanja, ki jih glasbeni učitelji in šole najpogosteje naslavljajo na vas oziroma ZRSŠ?
Zahtevna naloga bi bila le enemu svetovalcu (ki je po poreklu le preprost klarinetist), izčrpno odgovoriti na množico strokovnih vprašanj, ki se utegnejo pojaviti ob izvajanju več kot sto veljavnih učnih načrtov na osnovni in srednji glasbeni šoli. Zato nam pri iskanju dobrih odgovorov pomagajo razširjene predmetne skupine za posamezne učne načrte in približno petindvajset študijskih skupin, ki se oblikujejo za posamezne predmete oziroma včasih tudi za skupine predmetov. Priprava izhodišč za posodabljanje učnih načrtov in usklajevanje rešitev, ki jih za to množico predmetov običajno pripravlja več kot dvesto strokovnih glasbenih in plesnih sodelavcev, predstavlja pomembno stičišče sodelovanja med Zavodom za šolstvo in učitelji glasbenih šol. Strokovna vprašanja pa se oblikujejo in rešujejo tudi na Zvezi slovenskih glasbenih šol, s katero na Zavodu za šolstvo odlično sodelujemo.
Razen za zbore in orkestre je pouk učiteljev instrumentov in petja individualiziran. V čem je vaše usposabljanje učiteljev drugačno kot usposabljanje, ki ga pripravljajo pedagoški svetovalci za šole, vrtce in dijaške domove?
Vodje študijskih skupin imajo izjemno pomembno vlogo pri določanju problematike, ki jo je potrebno reševati na študijskih skupinah. Prav oni tudi najbolje prepoznajo glasbene in plesne strokovnjake, ki lahko pomagajo pri iskanju in oblikovanju strokovnih rešitev pri delu z učenci v razredu. Ko je vprašanje dobro postavljeno, se odgovori radi pokažejo kar sami (smeh).
Pouk z in ob računalniku je eno od področij, kjer predmetna didaktika osnovno- in srednješolskih predmetov išče nove poti. Kako računalnik in splet vplivata na učenje instrumenta?
Ko je treba skladbo ali ples vaditi, si z računalnikom in spletom ne moremo prav dosti pomagati. Glasba, in prav tako ples, sta sorodna športu: vaja dela mojstra, mojster (učitelj) dela vajo in ko učenec vadi in igra to ali ono glasbo oziroma pleše, se tesno povezuje s svojim inštrumentom (telesom) v psihomotorično celoto. Športniki pravijo, da te šele deset tisočkrat ponovljeni gib pripelje do mojstrstva in na tem področju je glasba lahko bolj športna kot šport sam.
Toda računalnik in splet sta pomembna za vsakega posameznega učenca, ki si lahko s pomočjo tehnologije osmisli vsakodnevno vajo, ki utegne biti sama po sebi sicer na moč dolgočasna. Danes si je mogoče samostojno izbrati in ogledati te ali one vrhunske izvedbe glasbenega oziroma plesnega dela. Tako se ustvarjajo osebni slušni, vidni in drugi miselni cilji, ki so se poprej lahko oblikovali le z veliko mero vloženega truda in negotovega raziskovanja glasbene in plesne materije; da potrebnega vloženega časa niti ne omenimo. A spet je potrebno poudariti: čeprav miselna podoba izbranega cilja pomembno spodbuja motivacijo učencev, morajo le-ti vendarle sami prehoditi svojo učno pot: pri tem potovanju običajno velja, da glasba in ples ne poznata bližnjic.
Za področje glasbenega šolstva ima Zavod RS za šolstvo zaposlenega le enega svetovalca. O drugačnosti in posebnosti svetovanja na področju glasbenega šolstva smo se pogovarjali z dr. Dimitrijem Beuermannom.
Dimitrij Beuermann
Koliko je glasbenih učiteljev v slovenskih glasbenih šolah in koliko je vseh glasbenih šol?
Več kot dva tisoč učiteljev skrbi za približno petindvajset tisoč učencev, na vsega skupaj petinšestdesetih glasbenih šolah.
Kako se v Sloveniji razlikujejo zasebne glasbene šole od javnih?
Nekaj členov Zakona o glasbenih šolah velja samo za javne glasbene šole, zasebne šole imajo torej pri organizaciji in izvedbi izobraževanja bolj proste roke. Seveda pa, v tem ali onem organizacijskem okviru, javne in zasebne glasbene šole kar najbolj spodbujajo učence pri doseganju visokih glasbenih ciljev.
Malo je držav, kjer bi bilo glasbeno šolstvo tako organizirano kot v Sloveniji. Kako se delovanje slovenskih glasbenih šol razlikuje od prakse v drugih državah?
Kar najbolj pomembna je razlika je pri zastopanosti teoretskega pouka, ki v predmetnikih slovenskih glasbenih šol dopolnjuje inštrumentalni pouk. Od ustanovitve naše prve javne glasbene šole, pred 200 leti, najdemo v poučevanju na glasbenih šolah vedno tudi predmet, ki vsebuje vsebine glasbene teorije. Pri nas se ta predmet imenuje Nauk o glasbi in podobnega le redko najdemo v drugih državah, če sploh.
Učenci se seveda lahko kar pri pouku inštrumenta naučijo potrebnih not, toda ob doseganju inštrumentalnih ciljev ne ostane mnogo časa še za druge teoretske vsebine. Med njimi velja omeniti predvsem solfedžo, kjer učenci vadijo sposobnost pretvarjanja notne, grafične slike na papirju, v miselno podobo zvoka in nato zvočno izvedbo notnega zapisa. Obvladovanje te tehnike je izjemno pomembno za samostojnost glasbenika, še posebej v orkestrih in drugih glasbenih skupinah. Z njo lahko igranje na inštrument kar najbolj natančno sledi zamislim komponista, toda ta spretnost je na moč koristna tudi v obratni smeri. Če si učenec namreč izmisli svojo skladbo, je nadvse pomembno, da jo zna tudi zapisati: spomin je muhav in dobre ideje se rade pozabijo. Tudi pri glasbi je svinčnik podaljšek razmišljanja.
Se program glasbenega šolstva v Sloveniji res spreminja in kako?
Lahko bi rekli, da se glasbeno šolstvo v Sloveniji nenehno spreminja že dobrih dvajset let. Prva Nacionalna komisija za prenovo glasbenega šolstva je leta 1997 postavila strokovne osnove za pripravo veljavnega Zakona o glasbenih šolah, druga je Strokovnemu svetu predložila prve učne načrte za glasbene šole, tretja komisija je v učne načrte dodatno razširila na področju poučevanja pihal, orkestrov in pevskega zbora … zadnja, četrta komisija, pa je nedavno pripravila učne načrte za glasbeno in baletno smer umetniške gimnazije. Prav v tem trenutku se oblikuje potreba po natančnejšem zapisu meril za ocenjevanje: potrebno jih bo uskladiti med različnimi inštrumenti, med osnovno in srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja, med glasbenimi in plesnimi programi … ter mimogrede urediti še kakšno podrobnost, ki v učnih načrtih kliče po posodobitvi …
Katera so vprašanja, ki jih glasbeni učitelji in šole najpogosteje naslavljajo na vas oziroma ZRSŠ?
Zahtevna naloga bi bila le enemu svetovalcu (ki je po poreklu le preprost klarinetist), izčrpno odgovoriti na množico strokovnih vprašanj, ki se utegnejo pojaviti ob izvajanju več kot sto veljavnih učnih načrtov na osnovni in srednji glasbeni šoli. Zato nam pri iskanju dobrih odgovorov pomagajo razširjene predmetne skupine za posamezne učne načrte in približno petindvajset študijskih skupin, ki se oblikujejo za posamezne predmete oziroma včasih tudi za skupine predmetov. Priprava izhodišč za posodabljanje učnih načrtov in usklajevanje rešitev, ki jih za to množico predmetov običajno pripravlja več kot dvesto strokovnih glasbenih in plesnih sodelavcev, predstavlja pomembno stičišče sodelovanja med Zavodom za šolstvo in učitelji glasbenih šol. Strokovna vprašanja pa se oblikujejo in rešujejo tudi na Zvezi slovenskih glasbenih šol, s katero na Zavodu za šolstvo odlično sodelujemo.
Razen za zbore in orkestre je pouk učiteljev instrumentov in petja individualiziran. V čem je vaše usposabljanje učiteljev drugačno kot usposabljanje, ki ga pripravljajo pedagoški svetovalci za šole, vrtce in dijaške domove?
Vodje študijskih skupin imajo izjemno pomembno vlogo pri določanju problematike, ki jo je potrebno reševati na študijskih skupinah. Prav oni tudi najbolje prepoznajo glasbene in plesne strokovnjake, ki lahko pomagajo pri iskanju in oblikovanju strokovnih rešitev pri delu z učenci v razredu. Ko je vprašanje dobro postavljeno, se odgovori radi pokažejo kar sami (smeh).
Pouk z in ob računalniku je eno od področij, kjer predmetna didaktika osnovno- in srednješolskih predmetov išče nove poti. Kako računalnik in splet vplivata na učenje instrumenta?
Ko je treba skladbo ali ples vaditi, si z računalnikom in spletom ne moremo prav dosti pomagati. Glasba, in prav tako ples, sta sorodna športu: vaja dela mojstra, mojster (učitelj) dela vajo in ko učenec vadi in igra to ali ono glasbo oziroma pleše, se tesno povezuje s svojim inštrumentom (telesom) v psihomotorično celoto. Športniki pravijo, da te šele deset tisočkrat ponovljeni gib pripelje do mojstrstva in na tem področju je glasba lahko bolj športna kot šport sam.
Toda računalnik in splet sta pomembna za vsakega posameznega učenca, ki si lahko s pomočjo tehnologije osmisli vsakodnevno vajo, ki utegne biti sama po sebi sicer na moč dolgočasna. Danes si je mogoče samostojno izbrati in ogledati te ali one vrhunske izvedbe glasbenega oziroma plesnega dela. Tako se ustvarjajo osebni slušni, vidni in drugi miselni cilji, ki so se poprej lahko oblikovali le z veliko mero vloženega truda in negotovega raziskovanja glasbene in plesne materije; da potrebnega vloženega časa niti ne omenimo. A spet je potrebno poudariti: čeprav miselna podoba izbranega cilja pomembno spodbuja motivacijo učencev, morajo le-ti vendarle sami prehoditi svojo učno pot: pri tem potovanju običajno velja, da glasba in ples ne poznata bližnjic.
Za področje glasbenega šolstva ima Zavod RS za šolstvo zaposlenega le enega svetovalca. O drugačnosti in posebnosti svetovanja na področju glasbenega šolstva smo se pogovarjali z dr. Dimitrijem Beuermannom.
Dimitrij Beuermann
