domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek
POZOR! Ste na arhivski strani ZRSŠ! Nova stran je dostopna na naslovu www.zrss.si!

Digitalna bralnica

Ugotavljanje matematičnega znanja
Priročnik za učitelje

Priročnik predstavlja rezultat dela učiteljev matematike v razvojni nalogi Uvajanje formativnega spremljanja in inkluzivne paradigme (2018—2020). V njem predstavljamo nadaljnje izsledke in izkušnje na področju formativnega spremljanja pri matematiki s poudarkom na različnih oblikah izkazovanja in ugotavljanja matematičnega znanja.
V priročniku je predstavljenih nekaj manj uveljavljenih oblik ugotavljanja matematičnega znanja:
• preiskovalna naloga,
• pisno besedilo,
• govorni nastop,
• vizualna predstavitev,
• didaktična igra,
• izdelek.

Teoretični uvodi v posamezna poglavja predstavijo izbrane oblike za ugotavljanje matematičnega znanja, jih osmislijo in izpostavijo pomen, ki ga ima razširitev nabora le-teh pri pouku. Sledijo predstavitve izvedb v razredu, ki so obogatene s pripravami na aktivnosti, z evalvacijami učiteljev in z dokazi učencev. V zaključku priročnik ponuja še več izzivov za ubiranje neuhojenih poti ugotavljanja znanja. Predstavljeno gradivo je rezultat uvajanja in preizkušanja navedenih oblik ugotavljanja matematičnega znanja.
Po dvoletnem preizkušanju drugačnih oblik ugotavljanja matematičnega znanja so učitelji poročali, da so se uspeli bolj približati različnim sposobnostim, afinitetam in potrebam različnih skupin učencev in so zato ti lahko bolj učinkovito izkazali, koliko matematike znajo. Po širšem vpogledu v razumevanje matematičnih pojmov so učitelji še bolj učinkovito načrtovali nadaljnje korake in dejavnosti pri pouku. Opogumljeni z dosežki in ugotovitvami dosedanjega dela bodo učitelji v svoji praksi še naprej preizkušali drugačne oblike ugotavljanja matematičnega znanja in bogatili svojo pedagoško prakso.

ITS – priročnik za načrtovanje in izvedbo interdisciplinarnega tematskega sklopa

Za zagotavljanje standardov znanja in dvig kakovosti učnih dosežkov ter povečano izbirnost v izobraževalnem programu gimnazija (brez športnih oddelkov) je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje 1. junija 2017, na predlog Zavoda RS za šolstvo, določil uvedbo novega elementa predmetnika z imenom Interdisciplinarni tematski sklop. Osnovni namen tovrstne oblike pouka je
pri dijakih spodbuditi usvajanje znanja na višjih taksonomskih ravneh oziroma krepiti kompleksne miselne procese in veščine, obenem pa omogočiti ugotavljanje oziroma preverjanje in ocenjevanje kompleksnih dosežkov in rezultatov. Poleg zagotavljanja višjih standardov znanja in dviga kakovosti učnih dosežkov krepimo tudi izbirnost in notranjo povezanost izobraževalnega
programa gimnazije, saj so interdisciplinarnemu tematskemu sklopu lahko namenjene ure za izbirne predmete v 2. in/ali 3. letniku, v obsegu 105 ur letno, dodatno pa se v izvedbo lahko vključujejo tudi ure obveznih izbirnih vsebin. Ključni namen uvedbe tovrstne oblike pouka pa je upoštevanje interesnih področij dijakov in njihove odličnosti, aktualizacija šolskih vsebin ter povezovanje šole z okoljem.

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter