Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem

Ohranjanje in razvoj manjšinskega jezika, enakovredno sobivanje obeh kultur – slovenske in nemške, je na avstrijskem Koroškem, kjer živi slovenska manjšina, ključnega pomena.

Pravna osnova za dvojezično vzgojo in izobraževanje v območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona za Koroško je avstrijska državna pogodba (1955), kjer je jasno določeno območje, na katerem se mora na Koroškem poučevati dvojezično. Dvojezično območje zaobjema področje z 75 šolami. Več kot 30 % učencev se udeležuje dvojezičnega pouka, za katerega se je potrebno predhodno prijaviti, kar pomeni, da se približno 2000 otrok poleg nemščine uči tudi slovensko. Ostali neprijavljeni učenci so deležni le pouka v nemškem jeziku.

Po končanem 4. razredu se lahko učenci vpišejo v nove srednje šolo, ki je po učni stopnji manj zahtevna, ali na gimnazijo. Slovenščina se v nadaljevanju umakne z učnih programov, saj je dvojezičnost obvezna le v prvih 4 letih šolanja. Učiti se je je mogoče le kot dodatni obvezni predmet, kot alternativa obveznemu predmetu ali kot izbirni predmet. Izjema je le Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, kjer je slovenščina učni jezik pri vseh predmetih. Po končani osmi stopnji dijaki lahko nadaljujejo šolanje na gimnazijskem programu, ki poteka v slovenskem jeziku na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice ali na dvojezični Trgovski akademiji.

Slovenski jezik se ponuja tudi na nekaterih drugih območjih, ki niso označena za dvojezična, kjer slovenščino poučujejo fakultativno (Gimnazija Velikovec, srednješolski programi v Beljaku, Celovcu …).

Dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem