Številka prinaša prispevke, ki posegajo v preteklost in obravnavajo sedanjost. Anton Polšak piše o zemljiški razdelitvi na primeru osmih katastrskih občin na Kozjanskem. Tematiko lahko vključimo v pouk geografije, zlasti v terensko delo. Zemljiška razdelitev je namreč tudi na zunaj vidni pokrajinski element njegove rabe in organizacije. Matej Ogrin, Mojca Ilc Klun in Tatjana Resnik Planinc pišejo o pomenu t. i. alpske šole, torej o vzgoji in izobraževanju o gorah in z gorami tako v osnovni kot srednji šoli, pri čemer v ospredje postavljajo model Alpske šole, zasnovan v okviru projekta YOUrALPS. Petra Dovč in Barbara Lampič v praktičnem prispevku o degradiranih območjih v lokalnem okolju ter raziskovanju sprememb v prostoru predstavljata projektno delo dijakov Srednje šole Domžale. Peter Grbec prikazuje izkušnje s praktičnim določevanjem navidezne višine sonca na nebu in pri tem poudarja pomen nazornosti pri neposrednem opazovanju, Karmen Gajšek pa predstavi nabiralništvo kot del sodobne samooskrbe. V Zanimivostih o slapu Rinka, v Pedagoških orehih pa o formativnem preverjanju, kjer je prvič na bolj pregleden in, upamo, tudi čim bolj razumljiv način zapisano, kaj to je in kako lahko posamezne korake vključujemo v pouk.