Dvojna številka revije osvetljuje pomembnost sodelovalnih pristopov pri učenju in poučevanju K snovanju tokratne številke smo povabili Petro Založnik, Alenko Oblak in Jako Kovača, ki takšne participativne prakse razvijajo, trenirajo. Uporaba sodelovalnih pristopov nam znotraj šolskega prostora omogoča dragocen razmislek o tem, kaj je bistvo izobraževanja in učenja, kakšna je vloga nosilcev izobraževanj in kakšna je vloga učečih se. Ko vodimo procese na sodelovalen in vključujoč način, to od nas velikokrat zahteva, da se sami odpremo za lastno učenje, da se odpovemo položaju tistega “ki vse ve”, ter zaupamo vase in tudi v vse vključene – otroke, mladostnike, starše, naše kolege, vodstvo, lokalno skupnost. Pri tem je ključna naša drža, tako osebna kot profesionalna, saj samo “tehnična” uporaba sodelovalnih pristopov in metod samih po sebi ne deluje. Ko vpeljujemo spremembe in začnemo voditi procese na sodelovalen način, velikokrat razvijamo povsem nova znanja in veščine. Zato si upajmo in dovolimo delati napake, imeti pogum ter pristen stik s samim seboj in z drugimi. Vsi imamo radi učenje, vendar je to včasih, ko se odvija, neudobno. Včasih je treba poskusiti večkrat, ker tako krepimo svoje sposobnosti tako mi, ki vodimo, kot udeleženci (učenci, učitelji, starši idr.).
Prispevki so polni navdiha, upanja in zaupanja, da je znotraj šolskega sistema možno marsikaj – če le v to resnično verjamemo in skladno s tem tudi delujemo.