Most do učencev, slišan in upoštevan glas učencev, partnerski odnos med učitelji in učenci … so sporočila, ki vejejo iz tokratne številke revije. Seveda je govor o formativnem spremljanju, tokrat v njegovih najširših razsežnostih: o tem, kako je v nekaj letih preraslo kopico zagnanih razvojnih učiteljev (katerih opise konkretnih primerov predstavljamo v Učiteljevem glasu), zajelo celo vrsto šol (katerih učinkovito vodenje po poteh formativnega spremljanja in participativnosti odlično popisujejo trije ravnatelji), in – ključno – podalo glas učencem: pri opredeljevanju namenov učenja, kriterijev uspešnosti in dokazov o učenju, pri zastavljanju vprašanj, pri medsebojnem sodelovanju … v vseh pomembnih fazah učenja. Pri formativnem spremljanju gre za celovit didaktični pristop, gre za pouk, ki gradi na največji možni vključenosti učencev in s tem prispeva k najbolj učinkovitem učenju, za kar prinašajo dokaze tudi raziskave.
Reviji je tokrat priložen plakat, ki prikazuje, kdaj se učenci najbolje učijo (ko razmišljajo, jih nekaj zanima, se dobro počutijo, …) in kakšno vlogo ima pri tem učitelj (se zavzema za partnerski odnos, učencem prisluhne in jih sliši, jih vključi v sooblikovanje učnega procesa, …).