Dvajseti letnik revije Razredni pouk zaključujemo z razmišljanjem odgovorne urednice Vesne Vršič o tem, kakšno šolo si želimo, da bodo v njej zadovoljni tako učenci kot učitelji, starši pa bodo z veseljem spremljali njihovo delo. Poleg skrbi za zunanjo podobo šole, vlaganja v opremo in novo tehnologijo, ne smemo pozabiti vlagati v ljudi, v njihovo znanje, v šolsko kulturo in odnose. Vse to podpira tudi aktualna številka, kjer pišemo o pomenu optimalnega prehoda otrok v prvi razred, o vplivih na profesionalni razvoj učitelja in učeči se skupnosti, o osnovah za pravilno razumevanje abstraktnih pojmov in odnosov pri matematiki. Ideja iz razreda prinašajo prispevke o gledališki vzgoji, kjer razmišljamo o interdisciplinarnih povezavah in o celostni umetniški izkušnji. Gibalne igre na razredni stopnji spodbujajo k aktivnemu preživljanju časa, pri poučevanju prve pomoči v prvem triletju izpostavljamo razvoj socialnega čuta pri učencih, pišemo pa tudi o načrtovanju pouka, ki bo otrokom omogočal samostojnost pri prepoznavanju lastnih napak, opirajoč se na formativno spremljanje in nekatera načela Montessori pedagogike. Številko skleneta prispevka o promociji zdravja in o krepitvi obmejne mobilnosti med šolami.