Tematske steze
1. POUK DRŽAVLJANSKE VZGOJE IN DEJAVNOSTI V VRTCU
Temeljna cilja državljanske vzgoje sta razvijanje državljanske pismenosti (učenje o družbenih in političnih institucijah, ustavi, nacionalne identitete, spoštovanje različnosti ter kulturnih in zgodovinskih dediščinah) in razvijanje kritičnega mišljenja ter nekaterih stališč in vrednot (razvijanje veščin, nujnih za aktivno sodelovanje v javnem življenju, razvijanje socialne in moralne odgovornosti do sebe in drugih ter razvijanje veščin argumentiranja, reševanja konfliktov ipd). To nista le cilja obveznega predmeta v osnovnih šolah državljanska in domovinska vzgoja ter etika, izbirnega predmeta državljanska kultura ali obveznih izbirnih vsebin državljanska kultura v gimnazijah, temveč tudi pri drugih predmetih (zgodovina, slovenski jezik, geografija itd.) in dejavnostih, poleg osnovne in srednje šole pa lahko državljansko vzgojo razvijamo že v vrtcu. Učne metode in oblike dela morajo biti ustrezne za doseganje ciljev, participatorne, presegati morajo metodo zgolj razlage in frontalne oblike dela.
2. OBLIKE PARTICIPACIJE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Cilji državljanske vzgoje se lahko udejanijo le z dejavnim vključevanjem v skupnost (dejavnosti na mednarodni, državni, lokalni, institucionalni, oddelčni ravni ali na ravni skupine), ki temelji na demokratičnih odnosih; tako se razvijajo zmožnosti udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa za povezovanje in sodelovanje z drugimi ter krepijo njihove socialne in državljanske kompetence.
3. VKLJUČUJOČA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje je pravica vseh, kar pa ne pomeni enakega izobraževanja za vse. Enakost ne sme pomeniti izenačevanja ali celo brisanja razlik. Enake možnosti v izobraževanju morajo biti usklajene s pravico posameznika do drugačnosti in s pravico in dolžnostjo demokratične države, da vsakemu posamezniku omogoči oziroma ga pripravi za participacijo v demokratičnih procesih.
4. GLOKALNO
Procesi globalizacije vplivajo tudi na izobraževanje. Tudi zato se izobraževalne institucije vse bolj odpirajo v okolje, npr. z mobilnostjo/migracijo strokovnih delavcev in otrok, učencev, dijakov, udeležencev izobraževanja, s povezovanjem z drugimi institucijami in civilno družbo ter posamezniki na različnih področjih (npr. kulturno, gospodarsko, družboslovno, naravoslovno, naravovarstveno…) in ravneh (lokalno, nacionalno, nadnacionalno, globalno).
|
|
|
