VAŠE PEDAGOŠKE IZKUŠNJE - 2024


Na tej strani objavljamo vaše pedagoške izkušnje. Oddani vnosi so razvrščeni od najnovejših do najstarejših.

MIT KAHOOT LERNEN


24.11.2024 10:24
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Drago Gelt, prof. nemščine
2. Sodelujoči:
Sodelujoči: 8. razred (skupaj 57 učencev)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
19.10. 2024, OŠ Gornja Radgona,
„Dan odprtih vrat in 50. obletnica zgradbe OŠ Gornja Radgona“
4. Naslov prispevka:
Mit KAHOOT lernen
5. Cilji:
Utrditi in ponoviti novo pridobljeno znanje pri predmetu nemščine in ga znati povezati z ostalimi predmeti – jeziki, kot je angleščina, slovenščina. Pri cilju sem se predvsem osredotočil na ponavljanje znanja in utrjevanje novo pridobljenega znanja pri predmetu nemščina, kot prvi tuji jezik s pomočjo elektronskih orodij/ medijev/ aplikacij. Tako sem si zastavil cilj, da lahko tudi mediji ugodno vplivajo na pridobivanje novega jezikovnega znanja. Delo je obsegalo več stopenj, da bi lahko dosegli cilj. Pri tem sta bila najpomembnejša čas izvedbe, ki je obsegal več šolskih ur (v tem primeru so bile učne ure) in aplikacija Kahoot. Čas izvedbe je sovpadal z »Dnevom odprtih vrat in 50. obletnici zgradbe OŠ Gornja Radgona«. Pri pouku je osrednjo vlogo prevzela aplikacija KAHOOT, ki je sestavljena kot aplikacija s pomočjo katere lahko učitelj sestavlja najrazličnejše naloge pri različnih predmetih. V obliki kviza lahko učenci ponovijo svoje novo znanje na različne teme, ki so jih obravnavali pri nemščini.
6. Vsebina:
„Mit Kahoot lernen“ je potekala 4 učne/ šolske ure, kateri so prisostvovali učenci 8. razredov in obiskovalci, ki so se udeležili „Dneva odprtih vrat.“ Učenci so vse štiri ure bili prisotni, menjavali so se le obiskovalci. Prvo učno uro so učenci ponovili svoje znanje na temo „Schule“. Učenci so pri tem uporabljali mobilne telefone. Naslednja učna ura je bila posvečena „Adjektive“, ki jih srečamo pri opisovanju učilnice. Tretja učna ura je bila namenjena ponavljanju teme „Tiere“ in četrta ura „Perfekt“.
7. Potek dejavnosti:
Zaradi uporabe aplikacije in s tem povezana uporaba elektronskih medijev, je bila izvedba ure bolj sproščena, saj je učence „preslepila“ uporaba medijev pri pouku, da so z večjo motiviranostjo sodelovali pri pouku, celo tisti, ki so bolj zadržani pri pouku, so podajali svoje odgovore brez obotavljanja. Njihova negotovost je popolnoma izginila. Moj začetni strah, da so štiri popolnoma različne teme mogoče preveč za ponavljanje znanja, je bil neutemeljen.
8. Rezultati:
Ključni del je ta, da pri pouku brez elektronskih medijev in virov ne gre. Celotno zasnovo pouka z Kahootom sem naložil tudi v spletno učilnico, kje učenci lahko tudi doma ponovijo svoje znanje tujega jezika.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Sestavljanje nalog je dolgotrajno in predvsem prilagojeno določenim razredom z različnim znanjem tujega jezika, vendar se na koncu splača. Učencem namreč prinaša svežino pri učenju jezika in motivacijo za nadaljnje učenje. Pozitiven odziv sem tudi prejel od obiskovalcev „Dneva odprtih vrat“, od staršev in bivših učiteljev, ki so nas prišli obiskat.
10. Fotografije



PROJEKTNI TEDEN: GLAS MIRU SKOZI JEZIKE


22.11.2024 08:47
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Danijela Kačinari, Mateja Petrovič, Maja Leskovar Rupnik in Sabina Matekovič, angleščina
Mojca Gonza in Mateja Pivec, nemščina
Srednja prometna šola Maribor
2. Sodelujoči:
V praznovanje evropskega dneva jezikov so bili vključeni dijaki vseh letnikov (logistični tehnik, tehnik varovanja, tehnik elektronskih komunikacija) in učiteljice tujih jezikov. V aktivnosti je tako bilo vključenih okoli 500 dijakov.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Praznovanje evropskega dneva jezikov je potekalo ob dejavnostih, ki smo jih dijaki in učiteljice tujih jezikov izvedli med poukom tujih jezikov. Glavnina aktivnosti je potekala med 23. 9. in 27. 9. 2024.
4. Naslov prispevka:
Projektni teden: Glas miru skozi jezike
5. Cilji:
- Razvijanje jezikovnih spretnosti: Dijaki so širili besedni zaklad v različnih jezikih ter jih primerjali med seboj. Usvojili so uporabo različnih slovarjev, knjižnih ali spletnih, enojezičnih ali večjezičnih. Spodbujale smo jih k učenju več jezikov v šoli ali izven nje.
- Spodbujanje večjezičnosti in raznojezičnosti: Dijaki so spoznali, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine.
- Spodbujanje medkulturnega razumevanja: Dijaki so spoznali pregovore o miru iz različnih kultur in se tako naučili, kako različni narodi izražajo ideje o miru. Spoznali in primerjali so različne jezike ter kulture. Vključevali smo učence priseljence.
- Krepitev zavesti o pomenu miru: S pomočjo pregovorov o miru so dijaki poglobili svoje razumevanje miru kot univerzalne vrednote.
- Povezovanje jezikov in vrednot: dijaki so spoznali, kako jeziki služijo kot orodje za izražanje temeljnih vrednot, kot je mir. Spoznali so, da tako sami prispevajo k večji strpnosti, demokratičnosti in miru med ljudmi.
- Spodbujanje sodelovanja in raziskovanja: Dijaki so sodelovali pri iskanju, raziskovanju in prevajanju pregovorov, kar je krepilo njihovo sodelovalno delo.
- Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti: Rezultat skupinskega dela so bili razni izdelki, kot so plakati, računalniške predstavitve ter grafike.
6. Vsebina:
Praznovanje evropskega dneva jezikov smo pričeli s pogovorom v vseh letnikih, kjer smo poudarili, kdaj in zakaj sploh praznujemo evropski dan jezikov. Razmišljali smo o tem, koliko jezikov poznamo, na katerih področjih je jezik pomemben in kakšno vlogo ima jezik v našem vsakdanjem življenju. Dijaki so spoznali spletno stran Evropski dan jezikov (https://edl.ecml.at/Home/tabid/1455/language/sl-SI/Default.aspx), raziskovali so različne jezike, predvsem njihove zanimivosti, kot na primer najdaljše besede. Dijaki prvih letnikov so tudi tekmovali v jezikovnem kvizu. Prav tako smo se pogovarjali o vrednotah ter izpostavili pomen miru.
Dijaki prvih letnikov so nato v skupinah izdelovali plakate. Vsaka skupina je izbrala več pregovorov o miru ter jih nato prevedla v različne jezike. Posebej so poudarili materne jezike dijakov, ki prihajajo iz drugih jezikovnih področij. Plakate so nato tudi predstavili sošolcem.
Dijaki višjih letnikov so posamezne slogane nadgradili s svojimi razmišljanji ter jih prevedli v različne jezike. Poizkusili so se v tvorjenju lastnih sloganov. Poleg klasičnih plakatov so nastale tudi računalniške predstavitve in grafike (Powerpoint, Prezi, Canva, Wordclouds,…). Nekatere skupine so svoje misli povezale tudi z glasbo, tako so dijaki poiskali glasbo s tematiko miru in jo dodali svojim predstavitvam. Dijaki so nato pri prvem tujem jeziku svoja razmišljanja tudi zapisali v obliki eseja.
Nekateri razredi pa so poleg tega raziskovali tudi Nobelovo nagrado za mir. Raziskovali so, katere osebe ali skupine / organizacije so že prejele to nagrado, izbrali so si določene nagrajence, o njih poiskali osnovne informacije ter te informacije zapisali v skupni dokument v aplikaciji Padlet. Tudi v višjih letnikih so dijaki svoje izdelke predstavili sošolcem.
Vsi dijaki so pri svojem delu uporabljali različne pripomočke, predvsem so uporabljali različne slovarje, knjižne ali spletne, enojezične ali večjezične, prav tako pa so spoznavali tudi različne računalniške aplikacije.
7. Potek dejavnosti:
Dijaki so se naučili, kako pomembni so jeziki v vsakdanjem življenju. Spoznali so, da lahko s pomočjo jezikov širimo vrednote, ki so nam pomembne. Poudarjali smo pomen maternega jezika, primerjali jezike med seboj ter osvetlili probleme pri jeziku okolja. Tako so dijaki ozavestili koristnost jezikov v vsakdanjem in poklicnem življenju.
Poleg teh spoznanj je nastalo tudi kar nekaj izdelkov. Dijaki so svoje izdelke (plakati, Powerpoint predstavitve, padlet, Canva grafike,….) predstavili svojim sošolcem v razredu. Plakate smo obesili v našem razstavišču pred jedilnico šole, nekatere izdelke pa smo predstavili tudi na spletni strani šole ter na facebook strani šole:
- https://prometna.net/srednja-sola/aktualni-dogodki/26-september-evropski-dan-jezikov-4/
- https://www.facebook.com/srednjaprometna/?locale=sl_SI
Prav tako smo sodelovali na razpisu spletne strani EDJ: Ustvarite plakat na temo "Jeziki za mir".
https://edl.ecml.at/Activities/peace/tabid/4295/language/sl-SL/Default.aspx


8. Rezultati:
Odzivi dijakov kažejo, da smo zastavljene cilje uspešno realizirali. Iz diskusije je bilo moč razbrati, da je bil projektni teden dijakom všeč, saj je bil pouk pester in zanimiv. Učiteljice smo dijakom pokazale, da je jezik močno komunikacijsko sredstvo, ki se uporablja tako v vsakdanjem kot poklicnem življenju.
Veseli nas, da so dijaki bili pripravljeni, da nadgradijo svoje osnovno znanje in se tako naučijo tudi kaj, kar ni obvezno. Pri izvedbi dejavnosti so aktivno sodelovali tudi jezikovno šibkejši dijaki, prav tako so sodelovali tudi dijaki, ki so po navadi v razredu nekoliko zadržani, predvsem pa so uživali dijaki, katerih močno področje so jeziki.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Plakate smo obesili v našem razstavišču pred jedilnico šole, nekatere izdelke pa smo predstavili tudi na spletni strani šole ter na facebook strani šole:
- https://prometna.net/srednja-sola/aktualni-dogodki/26-september-evropski-dan-jezikov-4/
- https://www.facebook.com/srednjaprometna/?locale=sl_SI
10. Fotografije



BESEDE ZA MIR


19.11.2024 20:18
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Brigita Praprotnik, angleščina in nemščina, Prva gimnazija Maribor
Sanja Šabeder Jaušovec, nemščina
Lucija Kuntner, angleščina
Simone Krampl, francoščina
2. Sodelujoči:
Učenci in dijaki 1. in 2. letnika, cca. 140
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
V dneh okoli 26. septembra pri pouku.
4. Naslov prispevka:
Besede za mir
5. Cilji:
Kritično razmišljati o pomembnosti življenja v miru.
Kritično razpravljati o sporočilni vrednosti nekaterih vsakodnevnih izrazov.
Argumentirati izbiro besede ali izraza.
Krepiti medsebojno sodelovanje.
6. Vsebina:
V skupinah so dijaki razmišljali o besedah in besednih zvezah, ki spodbujajo mir in solidarnost.
7. Potek dejavnosti:
Nekateri so ustvarjali plakate, virtualne plakate, kratke haikuje. Pri tem so spoznali, da so preproste besede lahko nosilec velikega pomena.
8. Rezultati:
Dijaki in učitelji so v aktivnosti uživali, saj jim je nudila veliko priložnost za kreativnost in pogovor o stvareh, ki nas povezujejo in združujejo in s tem širijo ter vzdržujejo mir.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Ni bilo objave v medijih. Bodo pa Haikuji objavljeni v šolskem časopisu Echo, ki izide maja 2025.
10. Fotografije



LANGUAGES FOR PEACE


15.11.2024 14:18
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Maja Štekovič, Aleksandra Savič - obe prof. ANG na Živilski in naravosvarstveni šoli
2. Sodelujoči:
Dijaki različnih oddelkov in programov - peki, slaščičarji, mesarji ter živilsko prehranski tehniki.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Šolska avla
4. Naslov prispevka:
Languages for peace
5. Cilji:
Aktivnost Languages for Peace spodbuja ozaveščanje o pomenu spoštovanja in truda za ohranjanje miru. Udeleženci izražajo svoja sporočila o miru skozi likovne izdelke in citate, ki poudarjajo, da je mir rezultat zavestnega prizadevanja in skupnega dela. Cilj je krepiti razumevanje, da spoštovanje med ljudmi in skupnostmi igra ključno vlogo pri doseganju trajnega miru.
6. Vsebina:
Dijaki so v skupinah pod mentorstvom profesoric razmišljali, kako najbolje upodobiti idejo o tem, da z jeziki pomembno doprispevamo k svetovnemu miru. Aktivnost je bila zelo učinkovita zlasti v prvih letnikih, kjer je veliko dijakov iz različnih okoljih.
7. Potek dejavnosti:
Nastali so prelepi plakati, nekateri izmed njih so povzeli globoko življenjsko filozofijo. Dijaki, ki so iskali citate, ki spodbujajo k globalnemu miru, so se navduševali nad drugimi jeziki in miselnostjo, ki so jo spoznali preko citatov.

Svoje izdelke smo delili tudi z učitelji iz ostalih evropskih držav in nastal je prelep kolaž mednarodnih izdelkov:
https://inovativna-sola.padlet.org/maja_stekovic/european-day-of-languages-2024-languages-for-peace-planet-xl5tq80duwqdg1a8
8. Rezultati:
Izdelovanje plakatov morda na prvi pogled ne deluje kot zahtevna naloga, vendar je bila ta dejavnost izjemno pomembna. V nekaterih skupinah so sodelovali mladi iz kulturnih okolij, kjer se politike njihovih držav ne ujemajo s politikami držav njihovih sošolcev in sošolk. Skupaj z mladimi smo se pogovarjali, omogočili smo jim čas za medsebojno spoznavanje, in bilo je navdihujoče opazovati, kako so s pomočjo te aktivnosti premostili politične razlike ter gradili medsebojno razumevanje.

Dejavnost smo razširili tudi na mednarodno okolje in se povezali z veliko šolami po Evropi, kjer smo k temi miru vključili tudi trajnostni način življenja in kako le-ta doprispeva k svetovnemu miru.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Dijaki, zaposleni in kolegi iz tujine ter njihovi dijaki, so si z veseljem ogledali razstavo plakatov ter slike izdelkov na platformi Padlet:
https://inovativna-sola.padlet.org/maja_stekovic/european-day-of-languages-2024-languages-for-peace-planet-xl5tq80duwqdg1a8



JEZIKOVNO SOBIVANJE IN SOUSTVARJANJE V MIRU


2.11.2024 09:06
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Petra Hrovat Hristovski, učiteljica angleščine in francoščine na gimnaziji Poljane, Ljubljana
2. Sodelujoči:
Sodelujoči učitelji (20): slovenščina (Katarina Torkar Papež, Darinka Marc, Marko Trobevšek, Vid Skrbinšek, Nataša Žiger), glasbena umetnost (Mateja Jakša Jurkovič), angleščina (Sanja Hočevar), francoščina (Petra Hrovat Hristovski, Tanja Ašič, Anne-Gaëlle Laurent Savić), italijanščina (Brigita Zadnik), latinščina (Nataša Homar, Lucija Krošelj Košec), nemščina (Maša Klopčič, Neža Kolbezen, Robert Banfi), ruščina (Ines Vozelj Šteharnik), španščina (Natali Žlajpah, Petra Novak), laborant za fiziko (Matej Minatti).
Sodelujoči dijaki (503): pisanje zgodbe: oddelki 1.b, 1.c, 1.e, 1.g, 1h, 2.a, 2.d, 3.e, 3.g, 3.h, 4.a, 4.c, 4.d, 4.f, 4.g, 4.h (skupaj 467 dijakov); branje zgodbe: 22 dijakov; glasbeni nastopi: 12 dijakov; izdelava plakata: 1 dijak; tehnična podpora v dvorani: 1 dijak.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
September 2024 na gimnaziji Poljane
Pisanje zgodbe 3. 9. – 6. 9. 2024; prevajanje odlomkov in vaje za koncert 9. 9. – 13. 9. 2024; bralne in glasbene vaje 16. – 20. 9. 2024; generalka 25. 9. 2024; prireditev 26. 9. 2024.
4. Naslov prispevka:
Jezikovno sobivanje in soustvarjanje v miru
5. Cilji:
- Spodbujanje sodelovanja med učitelji
- Spodbujanje ustvarjalnosti s tehniko kreativnega verižnega pisanja
- Uporaba IKT (elektronska pošta, anketa Google forms, deljeni Googlov dokument, spletni prevajalniki in spletni slovarji, projekcija predstavitve z vključenimi video posnetki)
- razvijanje kritičnega mišljenja (primerjava strojno in ročno prevedenega besedila)
- spodbujanje učenja tujih jezikov, tudi tistih izven šolskega kurikuluma
- spodbujanje medkulturne tolerantnosti
- krepitev samozavesti dijakov s posebnimi znanji, ki so neredko spregledana
- spodbujanje sodelovalnega ustvarjanja
6. Vsebina:
Junij 2024
Vodja projekta Petra Hrovat Hristovski je predstavila projekt sodelavcem (učiteljem slovenščine, glasbene in likovne umetnosti ter učiteljem tujih jezikov). Učitelji so se v spletni anketi prijavili za sodelovanje in izbrali, ali bi dijaki pisali kratko zgodbo ali enodejanko. Izbrali so kratko zgodbo.

Od 3. – 6. 9. 2024
Kratka zgodba
Dijaki tistih učiteljev slovenščine, ki so se vključili v projekt, so pri uri slovenščine napisali svoj prispevek h kratki zgodbi. Takoj ko je bil znan urnik, je vodja projekta sestavila razpored razredov, ki so pisali zgodbo. Vključenih je bilo 16 razredov, od prvega do četrtega letnika, tako klasične kot splošne smeri. Učitelji slovenščine so dobili dostop do Googlovega deljenega dokumenta in dijaki so med uro vpisovali besedilo neposredno v dokument. Začel je 4.c, ostali so si pred pisanjem prebrali vse, kar je bilo že napisano in smiselno nadaljevali zgodbo. Dolžina prispevka vsakega razreda je bila približno 150 besed, celotna zgodba pa približno 2400 besed.
Koncert
Učitelji so nagovorili dijake, da pripravijo po eno pesem na jezik: slovenščina, angleščina, francoščina, italijanščina, latinščina, nemščina, ruščina in španščina. Izbrani dijaki so se začeli pripravljati na nastop.

Od 9. – 13. 9. 2024
Kratka zgodba
Nastalo delo je vodja projekta razdelila na toliko delov, kolikor je jezikov, ki jih govorijo dijaki na šoli: slovenščina, angleščina, francoščina, italijanščina, latinščina, nemščina, ruščina, španščina in nato še hrvaščina, srbščina, bosanščina, albanščina, makedonščina, portugalščina, katalonščina, kitajščina, japonščina, ukrajinščina, finščina, norveščina, madžarščina, turščina in nizozemščina. Vsak jezik je dobil en odlomek, razen prvi, ki je ostal v slovenščini. Dijaki so odlomke pod mentorstvom učiteljev ali sami prevedli v tuji jezik.
Pri urah tujih jezikov so najprej naredili strojne prevode (Chat GPT/DeepL/Google Translate/Pons), jih med seboj primerjali, potem pa najboljši strojni prevod z dijaki popravili in smiselno prilagodili. Za dijake je bila to pomembna lekcija, saj so videli, da morajo strojno prevedena besedila vedno še kritično pregledati in slogovno ter slovnično popraviti.
Koncert
Dijaki so se pripravljali na nastop.

16. – 20. 9. 2024
Kratka zgodba
Izbrani dijaki so vadili branje odlomkov.
Koncert
Dijaki so se pripravljali na nastop sami ali pod mentorstvom učiteljice za glasbo.
Dijakinja Diana Hristovski je izdela predlogo za ekrančnico in za plakat, ki je vabil na prireditev.

25. 9. 2024
Generalka v šolski dvorani.

26. 9. 2024 Prireditev v šolski dvorani (prbl. 150 gledalcev)
Kratka zgodba
Na platnu se je videlo besedilo v slovenščini, na odru so ga brali dijaki v 23 jezikih, začenši s slovenščino.
Koncert
Dijaki so izvedli pesmi v slovenščini, francoščini, italijanščini, latinščini, nemščini, ruščini in španščini.
V občinstvu so bili vodstvo šole, dijaki, učitelji in starši.
7. Potek dejavnosti:
Kratka zgodba z naslovom Senca v slovenščini; taista zgodba prevedena po odlomkih v 22 tujih jezikov; prireditev z branjem zgodbe v slovenščini in tujih jezikih ob projekciji zgodbe v slovenščini; koncert v osmih jezikih; razstava kratke zgodbe v slovenščini in v prevodih.


Evropski dan jezikov 2024
Jezikovno sobivanje in soustvarjanje v miru

Kratka zgodba
Senca

Zvok motorja lokomotive se je zaslišal v daljavi. Pospešila je korak v strahu, da bi bila prepozna. Luči so se z vsako sekundo približevale peronu. Sunek vetra ji je razmršil lase in pretežak nahrbtnik ji je spolzel z utrujenega ramena. Vsebina se je razsula po tleh, nestrpno je zatlačila oblačila na dno nahrbtnika, iz obrabljenega zvezka je padla stara fotografija. Hitro jo je pobrala in spravila v notranji žep jakne. Stekla je po stopnicah, saj je vlak že stal na postaji. Nestrpno je odrinila nekoga ob sebi, da bi si utrla pot. Z olajšanjem je pritisnila gumb in vrata so se odprla. Oddahnila si je. Ko je nahrbtnik odložila na stol ob sebi, se je zazrla skozi okno. Še zadnjič je pogledala luči domačega mesta, ki so jo prvič po dolgem času pomirjale. Zaslišal se je žvižg, ki je naznanjal odhod vlaka. V hipu je otrpnila, zabolela jo je misel, da je zvezek je ostal na postaji.
Vlak je odpeljal in skupaj z njenim domačim mestom so izginili tudi vsi njeni spomini. Na rami je začutila močan dotik koščene in mokre dlani. Počasi se je obrnila in moški, katerega je trenutek nazaj brezobzirno odrinila, je nemo in srepo stal pred njo. Pomolil ji je zvezek, njene oči so se ustavile na njegovi sloki podobi. Moški je zmotil njene misli, saj je bila še vedno osredotočena na zvezek. Zazdelo se ji je, da ji je bila izguba zvezka lahko tudi namenjena. Morda ga je morala izgubiti. Morda je morala z vsemi spomini zapustiti tudi tisto, kar je bilo najbolj njeno. Znova je pogledala moškega in mu brez opravičila zabrusila: »Ta stvar ni moja.« V naglici se je obrnila in se ogorčeno usedla poleg nahrbtnika. Pretipala je svoje celotno telo. V žepu jakne je našla fotografijo, v katero se je znova zazrla. Njen pogled se je ustavil na pročelju stare vile. Rdeča hrastova vrata so bila še vedno odprta, pričakujoč obiskovalce, ki pa so se od njih že davno poslovili. Iz zamaknjenosti jo je predramil predrzen pogled moškega, ki je z odprtim zvezkom v roki prisedel k njej. Z nejevoljo je opazila, da je buljil v tisto, kar je bilo najbolj njeno. Da bi se zamotila in odmislila nesramnega neznanca, se je ponovno zazrla v fotografijo. Čeprav jo je poznala bolj kot lasten žep, je tokrat opazila nekaj novega. Iz sence rdečih hrastovih vrat je zdaj vanjo strmela temna figura, brazgotin poln obraz predrznega moškega. Da bi se prepričala, ali je bil to res on, ga je pogledala, a je presenečena opazila, da je poleg nje ležal le zvezek. Neznanec je izginil. Ponovno se je zazrla v fotografijo, a tudi podobe iz sence ni bilo več.
Potem ko je neznanec videl ime in priimek dekleta, napisana na zvezku, in ko se je srečal z njo v kupeju, ga je stisnilo v srcu in na stranišče. Na vlaku je bilo le eno stranišče in pred njim se je vila dolga vrsta. Čakajoč v vrsti je pretipal svoje celotno telo in segel v žep svojega starega črnega plašča z rdečimi gumbi. V njem je začutil zdelan papir stare fotografije in jo potegnil na plan. Zazrl se je v fotografijo, ki je bila pretrgana na pol. Prvo polovico je imelo v roki dekle na vlaku, drugo pa on sam. Na njej je lahko videl del stare hiše in pred njo deklico, njeno sestro in svojo pokojno ženo. Deklici sta bili enako stari in sta si bili podobni kot jajce jajcu. Ob misli, da ga lastna hči ni prepoznala, mu je iz modrih oči pritekla solza. Spomnil se je tistega sobotnega večera, ki se je prevesil v mračno noč. Zunaj je še zalival tulipane, ko so hišo v hipu zajeli plameni, in v poskusu, da bi žena rešila deklici, je sama izgubila življenje. Kuhinja je povsem zgorela, zublji so že objeli rdeča hrastova vrata. Skozi stranska vhodna vrata je stekel na podstrešje, a tam je našel le eno od deklic. Skočila sta v ribnik in se rešila. V joku mu je rekla, da je šla sestrica po pomoč, a po tem grozljivem dogodku je ni videl nihče več. Vsi so verjeli, da so jo pogoltnili plameni, z leti tudi on. Do danes. Po obisku stranišča se je olajšan odločil soočiti s preteklostjo.
Dekle je zaprlo nahrbtnik in ravno stopalo proti izhodu, ko jo je zmotil znan glas, ki ga že leta ni bila slišala. »Počakaj, Alisa!« Nihče je ni več poznal pod tem imenom. Obrnila se je in zagledala, da sta za njo stali deklici v objemu. Bili sta si skoraj identični, edina razlika med njima je bila barva njunih nahrbtnikov. Na rdečem nahrbtniku prve deklice je visel napis z imenom Alina, na rumenem druge pa je pisalo Alisa. Oddahnila si je in stopila z vlaka, želela je pozabiti na vse skupaj, na neznanca in zvezek, ki ji ga je na vsak način skušal vrniti, na fotografijo in spomine tistega časa. Nenehno se je vračala tja, a zdelo se je, kot da ne glede na to, kolikokrat doživi vse skupaj, se na koncu ne konča nič drugače. Ne, moralo je biti tako.
Moški je v naglici preiskal vlak, a dekleta ni bilo nikjer. Za njo je ponovno ostal le zvezek s tujim imenom in z znanim priimkom. S solzami v očeh je pobral zvezek v upanju, da ga bo vsebina pripeljala do dolgo pogrešane hčere. Začel je brati njen dnevnik.
1. januar
Draga Larisa,
januar je, novo leto in na tej točki bi želela začeti znova, zato sem si spremenila ime. Nisem več Alisa, ampak Aleksandra. Ti si verjetno še vedno Larisa. Upam da boš, potem ko prebereš mojo izpoved, razumela, zakaj bežim. Morda bom, če to jasno napišem, to končno razumela tudi jaz.
Verjetno misliš, da sem mrtva, ker me od tiste noči nisi več videla. Ampak moja dvojčica si, polovica moje duše in nikoli se nisem nehala pogovarjati s tabo, čeprav sem bila daleč. Pomirja me, če ti pišem, čeprav verjetno tega ne boš nikoli brala, čeprav ta zvezek verjetno nikoli ne bo priromal v tvoje roke. Pa vseeno. Novo leto je in čas, da se izpovem.
Zelo dolgo nisem mogla sprejeti svoje krivde, dejstva, da sem za požar odgovorna jaz, da je zaradi mene umrla mami in morda tudi vidva z atijem. Nikoli ne bom pozabila tega večera, ki me je spremenil za vedno, ki je zame spremenil vse. Igrala sem se v kuhinji in mami je kuhala špagete s paradižnikovo omako. Igrala sem se vetrno vilo in v tem je zapihal veter, zavese je zajel ogenj s štedilnika. Jaz sem bila kriva, ker mi je mami naročila, naj zaprem okno, pa sem pozabila. Stekla sem ven in vas vse pustila za sabo.

Bral je naprej in z vsakim listom je v njem raslo obžalovanje, da ji ni mogel nikoli razložiti, da za požar ni bila kriva ona.
Stopala je po peronu. Neznanci so se stalno zaletavali vanjo, a tega sploh ni opazila. Še vedno jo je preganjala misel na neznanega moža. Srh jo je spreletel, ko je pomislila na brazgotine, ki so prekrivale njegov obraz. Nenaden sunek mrzlega oktobrskega vetra je prinesel prve kaplje dežja. V naglici je začela brskati po svojem nahrbtniku, a ni našla dežnika. Pospešila je korak, da bi čim prej prispela do svojega novega doma v študentskem naselju. Med hitenjem domov je razmišljala o svojem prvem predavanju, ki jo je čakalo že naslednji dan. V hipu se je ustavila in se ozrla k bližnjemu bloku. Pri vratih je zagledala znano senco, tisto s fotografije. Za trenutek je pomislila, da bi se približala temni postavi, na kar je izza ovinka pripeljal temen avto. Žarometi so osvetlili utrujenega delavca, ki je v svojih globokih žepih iskal ključe. Ne, to ni bil moški z brazgotinastim obrazom, le zdelo se ji je. Odmaknila je pogled in nadaljevala svojo pot po temni ulici. Končno je prispela do študentskega bloka in se povzpela po stopnicah. Ozrla se je po hodniku, iščoč številko devetintrideset v dolgi vrsti rdečih vrat. Ko je odprla vrata, jo je v obraz udaril močan prepih. Kot takrat v kuhinji, je pomislila, le da v tej sobi ni bilo zaves. Zaprla je okno in se zazrla v svoj odsev. Pogled se ji je ustavil na očeh in zdrznila se je, ko je v njih videla oči moškega z vlaka. Nekaj trenutkov je še strmela vase, dokler je ni preplavila nevzdržna tesnobnost, zato se je naglo obrnila in sedla na posteljo. Z rokami je pogladila pregrinjalo. Blago se je pod njenimi prsti zazdelo znano in naenkrat se je zopet znašla v stari kuhinji domače hiše. Ozrla se po prostoru. To pohištvo iz hrastovega lesa poznam, je pomislila, poznam tudi vse kozarce in preprogo in to staro stensko uro. Stresla se je in stekla v kopalnico, da bi si osvežila obraz. Ko se je pogledala v ogledalo, se je zopet srečala s pogledom brazgotinastega moškega. Ampak zakaj mi je ta pogled tako znan, se je vprašala. Ploščice na stenah kopalnice so se zvrtinčile v uhhhj, telo ji je prelil hladen znoj. Obrnila se je proti vratom in zbežala po stopnicah nazaj v temno noč.
Popolnoma premočena od dežja je tekla in tekla, medtem ko jo je hladen pot oblival po telesu. Omotična in s težkimi nogami se je spotaknila ob kamen in treščila ob tla. Preden se je lahko ozrla navzgor, jo je zadel sunek peklenske vročine. Ko je pogledala nazaj, je tam zopet videla hišo v žgočih plamenih in šok ji je za sekundo ustavil srce. V paniki se je obrnila in videla svojo pokojno mater, ki se je počasi utapljala v plamenih. V daljavi je zaslišala rahel šepet: »Beži Alisa, da se nisem žrtvovala zaman.«
Zbudil jo je zdravnik, kjer je bila zaslepljena od žgočih belih luči. Ko se ji je slika izostrila, se je ozrla po sobi in zmedena zašepetala: »Mami … ati … Larisa …?« Zazrla se je skozi okno in v odsevu stekla zagledala obraz moškega z vlaka. Prestrašila se je in zakričala: »Kaj hočeš od mene!?« Zdravnik jo je pomiril: »Gospodična, ne skrbite, vaš oče je tukaj.«
Brez besed se je zazrla v tujca. Minevale so minute, nemo je opazovala njegov izmaličen obraz in zgrožena gledala njegove brazgotine, za katerimi se je skrivala zgodba, ki ju je privedla do tu. Zdravnik se je diskretno umaknil in ju pustil sama v sobi. Oblil jo je občutek krivde. S tresočim glasom je izrekla besede, o katerih je razmišljala že vsa ta leta. »Oprosti, jaz sem kriva…« A preden je zaključila, jo je moški prekinil in ji povedal resnico.
»Ko sta se z Lariso rodili, je bil to za naju z mamo najsrečnejši dan. A kmalu smo ugotovili, da s tvojo sestro ni vse v redu. Mama se ni mogla sprijazniti s tem. Pomoč je iskala pri zdravnikih, zdravilcih, a kljub temu se Larisino stanje ni izboljšalo. Včasih je bila čisto prijeten otrok, a v trenutku je spremenila razpoloženje. Pred njenimi izbruhi besa ni bil varen nihče. Mamo je to strlo, izgubila je voljo do življenja, vse noči je na robu postelje prejokala. Na vsak način sem hotel pomagati svoji ženi in hčeri, a nisem vedel kako. Z ženo sva se vse več prepirala in se oddaljila do te mere, da se niti pogovarjala nisva več. Ona je dneve preživljala v kuhinji, jaz sem se vedno bolj umikal na vrt med rože. Med tulipane. Tam sem našel svoj mir. Nekega večera so še posebno močno dehteli, zdelo se mi je, da žarijo v svoji lepoti barv. Pa ni bilo to. Žareli so zaradi ognja, ki je zajel pritličje naše hiše. Pomislil sem na vas tri, stekel v hišo, najprej v kuhinjo po vaju z mamo, a so bili plameni prehudi. Ogenj me je zajel po obleki in obrazu, a sem ga na vrtu s cevjo za zalivanje rož pogasil. Potem sem se spomnil na Lariso. Njeni kriki so prihajali s podstrešja. Stekel sem ponjo in jo rešil. Tebe nisem mogel. Nisem te našel, ne takrat, ne po požaru, ki je uničil našo hišo. Od vsega, kar smo imeli, je ostal le pepel. Upam, da razumeš,« je rekel oče. Aleksandra se mu je nasmehnila in rekla: »Nisi mogel drugače. Usodi se nihče ne more izogniti. Vesela sem, da sva se vsaj zdaj našla.« Nekaj časa je bila tišina, nato pa je oče rekel: »Nisem še končal. Še nečesa ne veš. Nikoli ti nismo povedali, kaj je bilo z Lariso narobe. Tvoja sestra je bila vampir!« Aleksandra je le strmela v očeta, bila je v šoku. Oče je nadaljeval: »Kot mala je uporabljala vajino mater kot zalogo hrane. Moške krvi ni marala. Tvoja mati se je žrtvovala, da se Larisa ne bi spravila še nate. Po požaru sem jo nekaj let skrival pred svetom, a potem je pobegnila. Ne vem, kje je, ne vem niti tega, ali je še živa.«
Aleksandrine oči so zdrsele na nočno omarico, na kateri je stala njena polovica družinske fotografije. Oče je segel v žep in združil sliki. Njuna pogleda sta se srečala, potem jo je potegnil v medvedji objem. »Aleksandra, vsa leta sem te iskal in upal, da te bom spet videl. Leta so tekla, znova sem se poročil, ampak sem moral svojo ženo skrivati, saj ni izključeno, da se tvoja sestra še vedno skriva v sencah tega mesta, v katerem sta odrasli.« Očetu je po licu spolzela solza sreče. »Aleksandra, pridi k nama, lahko pobegnemo, stran od tega mesta in stran od vseh groznih stvari, ki so se pripetile tukaj.« Aleksandrin pogled je spet padel na fotografijo, še zadnjič se je zazrla v oči svoje dvojčice Larise. Malo je pomišljala, potem pa pokimala očetu. Očetu so se v očeh nabrale solze, nasmehnil se ji je in zapustil bolnišnico.
Zdravniki so obdržali Aleksandro na opazovanju še nekaj dni. Ko so potrdili, da lahko gre, jo je oče odpeljal proti temni hiši na koncu ulice. Aleksandra je na robu svojega vidnega polja znova in znova videvala neznano senco. Ko sta prišla do hiše, je oče trikrat potrkal in Aleksandra je slišala odklepanje mnogih ključavnic. Ko so se vrata končno odprla, je zagledala prijazno gospo, katere oči in lasje so jo zelo spominjali na njeno mamo. Gospa je Aleksandro pogladila po laseh in po vratu, kjer pa je njen dotik odrevenel. Dvignila je Aleksandrine lase in se zazrla v ugriz na njenem vratu. Na Aleksandrinih ustnicah je zaigral nasmešek: »Res lepo, da smo se našli, a Larisa me je našla prva.« Mesečina je padla na osebo na vratih, identično Aleksandri.

Senca - prevedena
1. Slovenščina - branje: Lola Petrovič (4.d)

Senca
Zvok motorja lokomotive se je zaslišal v daljavi. Pospešila je korak v strahu, da bi bila prepozna. Luči so se z vsako sekundo približevale peronu. Sunek vetra ji je razmršil lase in pretežak nahrbtnik ji je spolzel z utrujenega ramena. Vsebina se je razsula po tleh, nestrpno je zatlačila oblačila na dno nahrbtnika, iz obrabljenega zvezka je padla stara fotografija. Hitro jo je pobrala in spravila v notranji žep jakne. Stekla je po stopnicah, saj je vlak že stal na postaji. Nestrpno je odrinila nekoga ob sebi, da bi si utrla pot. Z olajšanjem je pritisnila na gumb in vrata so se odprla. Oddahnila si je.

2. Angleščina – prevod: 3.a; branje: Elizabeth Rose Taylor (2.a)

Placing her backpack on the chair next to her, she gazed out of the window. The street lights of her hometown seemed peaceful for the first time in a while. A whistle heralded the departure of the train. Instantly, she froze. A painful thought occurred to her: she had left the notebook at the station. As the train pulled away, her hometown seemed to fade along with all her memories. Suddenly, she felt a rough touch of a clammy hand on her shoulder. Turning around slowly, she found the man whom she had inconsiderately shoved earlier, standing silently and intently in front of her. He handed her the notebook as she looked fixedly at his spindly figure.

3. Francoščina - prevod: 4.f; branje: Pika Mušič (4.f)

L’homme a dérangé ses pensées, elle était en effet toujours concentrée sur son carnet. Il lui semblait que la perte du cahier lui était peut-être aussi destinée. Peut-être elle devait le perdre. Peut-être elle devait abandonner ses souvenirs, aussi celui qui était le plus le sien. Elle a regardé de nouveau l’homme et lui a rétorqué sans excuse : »Ce truc n’est pas à moi.« Elle s’est vite retournée et s’est assise, indignée, à côté de son sac à dos. Elle a tapoté tout son corps. Dans la poche de la veste, elle a trouvé la photographie qu’elle a de nouveau regardée avec insistance. Son regard s’est arrêté sur le fronton d’une vieille villa.

4. Italijanščina - prevod in branje: Aurora Brozić (3.d)

La porta rossa di quercia era ancora aperta, aspettando visitatori che da tempo si erano già accomiatati. Dalla sua distrazione, la risvegliò lo sguardo sfacciato di un uomo che, con un quaderno aperto in mano, si sedette accanto a lei. Con fastidio, notò che fissava ciò che per lei era più intimo. Per distrarsi e allontanare il pensiero dal maleducato sconosciuto, tornò a guardare la fotografia. Anche se la conosceva come le sue tasche, questa volta notò qualcosa di nuovo. Dallombra della porta rossa di quercia, ora una figura oscura la fissava: il volto pieno di cicatrici delluomo sfacciato.

5. Latinščina - prevod: Mala Verbič Šalamon (4.a); branje: Luka More (3.a)

Ut pro certo haberet, eum ipsum fuisse, illum conspexit, sed attonita solum libellum prope se iacentem animadvertit. Ignotus ille evanuit. Iterum respexit photographiam, sed etiam imago in umbra abiit.
Cum ignotus ille vidisset nomen et cognomen puellae in libello scripta et cum ei in cellula occurrisset, in latrina corde territo properavit. In tramine una sola latrina erat et ante eam longa linea. Dum in linea stat, se totum exploravit et manum in sinum suae veteris nigrae tunicae cum globulis rubris misit.

6. Nemščina - prevod in branje: Tim Gregor Škulj (3.g)

In ihm befühlte er das abgenutzte Papier eines alten Fotos und zog es heraus. Es war nur eine von zwei Hälften des originellen Bildes und er betrachtete es, während er an das Mädchen im Zug zurückdachte. In ihrer Hand war nämlich die andere Hälfte gewesen. Auf dem Foto konnte er ein Teil des alten Hauses sehen, davor ein Mädchen, ihre Schwester und seine verstorbene Frau. Die beiden Mädchen waren gleich alt und ähnelten einander wie ein Ei dem anderen. Und beim Gedanken, dass seine eigene Tochter ihn nicht erkannt hat, lief ihm eine einzelne Träne aus dem blauen Auge. Er erinnerte sich an jenen Samstagabend, der sich in eine dunkle Nacht verwandelt hatte. Damals hatte er draußen noch unwissend die Tulpen gewässert, als das Haus augenblicklich in Flammen aufging. Und beim Versuch die Mädchen zu retten, ist seine Frau selber um das Leben gekommen.

7. Ruščina - prevod: 4.d; branje: Anita Brezovnik (3.d)

Кухня совсем сгорела. Зубы уже обняли дверь из красного дуба. Он побежал на чердак через боковую входную дверь, там он нашёл только одну из девушек. Они прыгнули в пруд и спаслись. В слезах она ему рассказала, что её сестра пошла за помощью. Но после этого ужасного события её больше никто не видел. Все думали, что её поглотило пламя, с годами он тоже. До сегодня. Посетив туалет, он с облегчением решил справиться с прошлым.
Девушка закрыла рюкзак и отправилась к выходу, когда её прервал знакомый голос, которого она уже много лет не слышала. «Подожди, Алиса!»

8. Španščina - prevod: Lučka Patačko Koderman (4.e), Bine Mramor (4.e) branje: Lena Vesel (4.e)

Ya nadie la conocía por ese nombre. Se dio la vuelta y vio que detrás de ella estaban dos chicas abrazadas. Eran casi idénticas, la única diferencia entre ellas era el color de sus mochilas. En la mochila roja de la primera chica había un cartel con el nombre de Alina y en la mochila amarilla de la segunda chica ponía Alisa. Dio un suspiro de alivio y se bajó del tren; quería olvidarse de todo, del desconocido y del cuaderno que había intentado devolverle a toda costa, de la fotografía y de los recuerdos de aquella época. Seguía volviendo allí, sin parar, pero parecía como que no importara cuántas veces viviría todo eso; al final, no acabaría de otra manera.
 
9. Hrvaščina - prevod: Dora Blajić (1.f), Aneja Sanković (1.f), Veronika Puc (2.f); branje: Dora Blajić (1.f)

Ne, trebalo je biti tako.
Muškarac je u žurbi pretražio vlak, ali djevojke nije bilo nigdje. Iza nje je ponovo ostala samo bilježnica s tuđim imenom i s poznatim prezimenom. Sa suzama u očima je pokupio bilježnicu u nadi da će ga sadržaj dovesti do dugo izgubljene kćeri. Počeo je čitati njezin dnevnik.
1. siječanj
Draga Larisa ,
siječanj je, Nova godina i na toj točki bi željela početi ponovo, zato sam si promijenila ime. Nisam više Alisa, nego Aleksandra. Ti si vjerovatno još uvijek Larisa. Nadam se da ćes nakon čitanja moje poruke, razumjeti zašto bježim. Možda ću, ako to jasno napišem, konačno razumjeti i ja.

10. Norveščina - prevod in branje: Tanja Moe (3.a)

Du tenker sannsynligvis at jeg er død, fordi du ikke har sett meg siden den natten. Men du er tvillingen min, du er halve sjelen min og jeg har aldri sluttet å snakke med deg, selv om jeg var langt borte. Det roer meg ned om jeg skriver til deg, selv om du sannsynligvis ikke kommer til å lese dette noen gang, selv om denne notisboken sannsynligvis aldri kommer deg i hende. Men likevel. Det er nyttår, og det er på tide at jeg tilstår.
Veldig lenge kunne jeg ikke akseptere at det var min skyld – at det faktisk var jeg som var ansvarlig for brannen, at det var på grunn av meg at mamma døde, og kanskje også du og pappa. Jeg kommer aldri til å glemme den kvelden, som endret meg for alltid, som endret alt for meg.
 
11. Finščina - prevod in branje: Kelo Käppi (1.f)

Leikin keittiössä ja Äiti keitti spagettia tomaattikastikkeella. Leikin tuulikeijua, ja siinä tuuli puhalsi verhoihin jotka syttyivät hellan liekistä tuleen. Se oli minun syytäni, koska Äiti oli käskenyt minua sulkemaan ikkunan, mutta olin unohtanut. Juoksin ulos jättäen kaiken taakseni.
Hän luki eteenpäin ja jokaisella sivulla hän pahoitteli ettei ollut koskaan ollut kyennyt selittämään Äidille ettei tulipalo ollut hänen syytänsä.
Hän käveli alas ja tuntemattomat ihmiset törmäilivät häneen, mutta hän ei edes huomannut heitä. Häntä ahdisti edelleen ajatus tuntemattomasta miehestä.

12. Albanščina - prevod in branje: Hana Qarkagjiu Nimani (1.f)

Ajo u drodh teksa mendoi për mbresët që mbulonin fytyrën e tij. Një shpërthim i papritur i erës së ftohtë të tetorit solli pikat e para te shiut. Me nxitim, ajo filloi të kërkonte nëpër çantë, por nuk mundi të gjente një ombrellë. Ajo shpejtoi hapin e saj për të arritur sa më shpejt në konviktin e ri studentor. Ndërsa nxitoi në shtëpi, ajo mendonte për ligjeratën e parë, qe e priste ditën e ardhshme. Ndaloi për një çast dhe shikoi kah blloku në afërsi. Pran derës ajo pa një hije të njohur, atë nga fotografia. Për një moment ajo mendoi ti afrohej figurës së errët, kur nga kthesa u afrua nje makinë e erët.

13. Nizozemščina - prevod in branje: Ella Van Daele (1.f)

De koplampen verlichtten de vermoeide albeider die in zijn diepe zakken zijn sleutels zocht. Nee, dat was niet de man met het gezicht met lidtekens, maar het leek wel zoo. Ze keek weg een ging veerder door de donkere straat. Eindelijk berijkte ze het student apartement een ging ze de trappen op. Ze keek in de gang zoekend naar nummer negenedertig in de lange rij roede deuren. Toen zij de deur oepende kreeg ze plots een sterke tocht in haar gezicht. Het is net zoals toen in de keuken dacht ze, met dat verchil dat er in deze kamer geen gordijden warren. Ze sloot het venster en ze starde naar haar spiegelbeeld.

14. Bosanščina - prevod: Amila Pivač (3.g), Amina Hozdić (4.f); branje: Amila Pivač (3.g)

Njen pogled se zaustavio na očima i zadrhtala je kad je u njima prepoznala oči muškarca iz voza. Nekoliko trenutaka je još zamišljeno gledala, dok je nije preplavila nepodnošljiva tjeskoba. Naglo se okrenula i sjela na krevet. Rukama je prešla preko prekrivača. Tkanina joj je pod prstima djelovala poznato, i odjednom se opet našla u staroj kuhinji porodične kuće. Osvrnula se oko sebe. "Ovo hrastovo pokućstvo poznajem," pomislila je, "poznajem i sve čaše, i tepih, i ovaj stari zidni sat." Zadrhtala je i otrčala do kupaonice da osvježi lice.

15. Srbščina - prevod: Dunja Velebit (3.g), Anja Soprenić (4.a), Zoja Trbovc Mihajlović (2.f); branje: Zoja Trbovc Mihajlović (2.f)

Када се је погледала у огледало, поново је сусрела поглед човека с лицем пуног ожиљака. Зашто ми је тај поглед тако познат? питала је саму себе. Плочице на зидовима купатила су се укобитлале у ухххј, а њено тело прелио је хладан зној. Обрнула се према вратима и побегла у тамну ноћ.
Потпуно мокра, бежала је и бежала док јој се хладан зној сливао низ тело. Ошамућена и тешких ногу, саплела се о камен и треснула на тла. Пре него што је могла да упути свој поглед према небу, погодила ју је паклена врућина. Осврнувши се, поновно је видела кућу прогутану пламеном, и у тренутку шока, срце јој је стало.
 
16. Makedonščina - prevod: Brina Šalamon (4.g), Anastasija Milanovski (2.f), Luna Čakarova (2.f); branje: Brina Šalamon (4.g)

Во паника се сврти и ја вида својата почината мајка, како полека се дави бо пламените. Во далечина слушна тивок шепот: »Бегај Алиса, за да не се жртвував без причина.«
Докторот ја разбуди и ја заслепиа силните бели светла. Кога и се изостри сликата се обзирна по собата и збунета зашепоти: »Мамо... тато... Лариса...?« Погледна низ прозорецот и во одсевот од стаклото го биде лицето на мажот од возот. Исплашена бикна: »Што сакаш од мене?!« Докторот ја смири: »Госпоѓице, не се грижете, вашиот татко е тука.«
Без ѕборови се загледа во непознатиот човек.

17. Turščina - prevod in branje: Ela Kasli (4.g)

Dakikalar geçti, sessizce onun ifadesiz yüzünü izledi, dehşete kapılmıştı bir hikayeyi saklayan yara izlerine bakarak onları buraya getiren şey. Doktor onları odada yalnız bırakarak gizlice geri çekildi. Suçluluk duygusu üzerine çöktü. Titreyen bir sesle, daha önce söylediği sözleri bunca yıldır düşündüğü şeydi: “Özür dilerim, benim hatam...”. Ama sözünü bitirmeden önce, adam sözünü kesti ve ona gerçeği söyledi.
“Larisa doğduğunda, annen ve benim için en mutlu gündü. Ama çok geçmeden kardeşinle ilgili her şeyin yolunda olmadığını öğrendik. Annen bununla yüzleşmeye hazır değildi.

18. Madžarščina - prevod in branje: Ilonka Krivokapić (3.f)

Segitséget keresett orvosoknál, gyógyítóknál, de ennek ellenére Lariszának az állapota nem javult. Idönkint egészen kellemes gyerek volt, de a következö pillanatban már megváltoztatta a kedvét. Dühkitörései élöl senki nem volt bisztonságban. Mamája emiatt összeomlott, elvesztette életkedvét, az éjjeleket átsirta az ágya mellett. Mindenképpen segiteni akartam feleségemnek és lányomnak, de nem tudtam hogyan. A feleségemmel mindig többet veszekedtünk és annyira eltávolodtunk egymástól, hogy már nem is beszéltünk többet egymással. Napjait a konyhában élte át, én pedig mindig jobban a virágok közé menekültem. A tulipánok közé.

19. Ukrajinščina - prevod in branje: Maryna Potapenko (2.a)

Там я знайшов свій спокій. Одного вечора вони ще особливо духмяніли, мені здалося, що вони світяться через красу своїх кольорів. Але це не було так. Вони світилися через вогонь, що спалахнув на першому поверсі нашого будинку. Я подумав про вас трьох, забіг до будинку, а потім на кухню по вас із мамою, та полум’я було занадто сильне. Вогонь охопив мій одяг та моє обличчя, але я загасив його за допомогою шлангу для поливу квітів в саду. Потім я згадав про Ларису. Її крики лунали з мансарди. Я побіг до неї та врятував її. Але тебе я не зумів. Я не знайшов тебе, як тоді, так і після пожежі, що зруйнувала нашу садибу.

20. Portugalščina - prevod in branje: Tim Kahrimanović (4.f)

»De tudo o que tínhamos restou apenas mais cinza. Espero que compreendas.« disse o pai. A Alexsandra sorriu-lhe e disse: »Não podias fazer de outra forma. Ninguém pode evitar o destino. Estou feliz por pelo menos nos termos encontrado agora.« Por um tempo havia silêncio, e então o pai disse: »Ainda não terminei. Ainda não sabes de algo. Nunca te contamos que foi mal com a Larissa. A tua irmã era vampira!« A Alexsandra apenas olhou para o padre, ela ficou em choque. O padre seguia: »De pequena usava a vossa mãe como uma reserva de alimento. Ela não gostava de sangue de homem.«

21. Katalonščina - prevod in branje: Tim Kahrimanović (4.f)

La teva mare es sacrificà perquè la Larisa no et fes mal a tu també. Després de lincendi la vaig amagar del món durant uns anys, però després fugí. No sé on és, ni tan sols sé si encara és viva.
Els ulls de L’Aleksandra es relliscaren fins a larmariet de nit, on hi havia la seva meitat de la foto familiar. El pare posà la mà a la butxaca i ajuntà les dues fotos. Les seves mirades es van creuar, després la va estirar cap a una abraçada dós. LAleksandra, tots aquests anys t’he estat buscant i esperava tornar-te a veure. Els anys han passat, em vaig tornar a casar, però vaig haver d’amagar la meva dona, ja que no es pot descartar que la teva germana encara s’amagui a les ombres d’aquesta ciutat on vau créixer.

22. Kitajščina - prevod in branje: Sara Karadžić (4.f)

一滴幸福的泪水顺着父亲的脸颊滑落下来。 "亚历山德拉，来我们这边吧。我们可以离开，离 开这个地方，离开这里发生的所有可怕的事情。" 亚历山德拉的目光再次落在照片上，最后一 次注视着她双胞胎姐妹拉丽莎的眼睛。 她犹豫了一下，然后对父亲点了点头。 父亲的眼中 涌出了泪水，他对她微笑了一下，便离开了医院。 医生又观察了亚历山德拉几天。当他们确认 她可以出院时，父亲把她带到了街尾的一栋黑暗的房子里。

23. Japonščina - prevod in branje: Sara Rojec (2.d)

アレクサンドラは何度も何度も視界の端に不明な影が見えていました。家に着いた時、父は3回ノックしていました。アレクサンドラは中からたくさんの鍵でドアを開ける音が聞こえました。ついにドアが開くと、母に似た目と髪をした優しい女性が見えました。女性がアレクサンドラの髪と首撫でましたが、その感触はアレクサンドラを怒らせました。彼女の髪をかき上げた瞬間、首の噛み傷が見えました。しかしアレクサンドラは微笑んで言いました。「会えてよかったね~ けどラリアちゃんが初めてだよ」。月明かりがドアにいるアレクサンドラと同一のその女性は降り注ぎました。
終わり。




8. Rezultati:
Refleksija vodje projekta, Petre Hrovat Hristovski

Jeziki in mir je bila letošnja krovna tema. Mir. Sobivanje v miru. Na gimnaziji Poljane smo to interpretirali kot jezikovno sobivanje in soustvarjanje v miru in nastala sta dva dela prireditve, kratka zgodba in koncert. Pri kratki zgodbi so stopili v ospredje dijaki, katerih znanja so neredko spregledana, saj niso vključena v aktualni kurikulum. Predstavili so se s svojim maternim jezikom, z znanji, ki so jih pridobili izven šole, pokazali so, da znanje bogati. Senco so predstavili v vsej jezikovni barvitosti. Pri ostalih dijakih so zbudili občudovanje in radovednost, saj so se ustavljali ob razstavi in skušali prebrati ali razumeti prevode. S koncertom v osmih jezikih pa smo pokazali, da pesem peta iz srca ne pozna ne jezikovnih ne državnih meja.

Nekaj utrinkov sodelujočih dijakov in učiteljice:

Anita Brezovnik (bralka besedila v ruščini): »Imam lahko pripeto na prsih majhno ukrajinsko zastavo? Rada bi pokazala, da čeprav govorim rusko, imam rada tudi Ukrajince in nimam nič proti njim.«

Tim Kahrimanović (samouk portugalščine in katalonščine): »Žal mi je, da sem že četrti letnik. Z veseljem bi sodeloval v takem projektu tudi drugo leto.«

Brina Šalamon, Anastasija MIlanovski, Luna Čakarova (prevajalke v makedonščino): »Super smo se imele med prevajanjem. Prihajamo iz različnih delov Makedonije, pa smo se morale malo uskladiti glede prevoda. Ampak končno smo lahko na šoli govorile po naše.«

Sara Karadžić in Sara Rojec (prevajalki in bralki v kitajščini in japonščini): »Zakaj pa lani ni bilo takšnega projekta? Upam, da bo naslednje leto spet.«

Nataša Žiger (učiteljica slovenščine): » Je pa kar zalogaj tole skupinsko pisanje. Najprej nič, potem pa tako bruhajo ideje, da je težko vse zapisat.«
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Odzivi so bili zelo pozitivni, prireditev je trajala eno uro. Občinstvo je bilo presenečeno nad jezikovno pestrostjo, uživali so v zvočni podobi branih besedil, presenetilo jih je, da nekaterih jezikov sploh ne morejo razumeti, opazili so razlike med hrvaščino, bosanščino in srbščino. Prireditev je spodbudila k ponovnemu učenju jezikov tako starše, dijake kot učitelje.
10. Fotografije



MEDPREDMETNO POVEZOVANJE: DOBRODELNOST


21.10.2024 21:12
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Polonca Dobnik, učiteljica razrednega pouka, OŠ Muta
Jolanda Verhnjak, učiteljica razrednega pouka, OŠ Muta
Branka Pečolar Begić, učiteljica angleščine, OŠ Muta
Aja Lovrec, učiteljica angleščine, OŠ Muta
2. Sodelujoči:
učenci 5. razredov, 39 učencev
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
OŠ Muta, 10. oktober 2024
4. Naslov prispevka:
Medpredmetno povezovanje: Dobrodelnost
5. Cilji:
Glavni cilj je medpredmetno povezovanje (SLJ, ANG, GOS, GUM, LUM) ob obeleževanju tedna otroka in dneva jezikov.
- Učenci spoznajo pomen dobrodelnih koncertov,
- seznanijo se s pojmom dobrodelnost,
- darujejo (rabljeno) igračo ali potrebščine (kot vstopnico za modno revijo) za dobrodelne namene,
- ponovijo značilnosti pisanja vabila v slovenskem in angleškem jeziku, ga likovno opremijo,
- pripravijo modno revijo oblačil, ki jih sami oblikujejo iz rabljenega tekstila ali oblačil,
- spoznajo kretnje za gluhe (par besed v znakovnem jeziku),
- krepijo zavest trajnostnega razvoja (ponovne uporabe oblačil).
6. Vsebina:
Celoten dan smo posvetili medpredmetnim povezavam in povezali tematiko s tednom otroka in Evropskim dnevom jezikov.
1. uro smo predstavili materiale, ki so jih učenci prinesli s sabo v angleškem jeziku in premislili, kako bi jih lahko ponovno uporabili (npr. blago spremenili v vrečko).
2. uro smo zapeli We Are the World (https://www.youtube.com/watch?v=Wajja2eSMys) ter se naučili par kretenj v znakovnem jeziku (https://www.youtube.com/watch?v=MR3hC-m6BIw). Premislili smo, kako bi pesem zvenela v slovenskem jeziku.
3. uro smo pisali vabilo na dobrodelno modno revijo v slovenskem in angleškem jeziku.
4. uro smo pripravljali oblačila.
5. uro smo predstavili nova oblačila sošolcem in jih opisovali v angleščini.
7. Potek dejavnosti:
Modna revija - predstavitev oblačil, ki so jih sami preoblikovali iz starih,
opis, kaj imajo sošolci oblečeno v angleškem jeziku,
petje pesmi We Are the World in znakovni jezik ob petju,
vabilo na ekološko modno revijo v slovenskem in angleškem jeziku.
8. Rezultati:
Učenci so ugotovili, kako pomembno je, da sodelujejo v skupini, krepili so ekipno delo in dojeli, kako pomembna je skupnost za ustvarjanje miru.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Objava na spletni strani OŠ Muta: https://www.osmuta.si/?p=17649
10. Fotografije



IDENTIFYING LANGUAGES THROUGH POPULAR SONGS AND A LANGUAGE LEARNING DEBATE


16.10.2024 20:23
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Peter Jančar, angleščina, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci
2. Sodelujoči:
SSI program: gastronomija in turizem (3. in 4. letnik), TJ1, 15.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci (26. 9. 2024).
4. Naslov prispevka:
Identifying Languages Through Popular Songs and A Language Learning Debate
5. Cilji:
prepoznava tujih jezikov na podlagi glasbenih iztočnic, ozaveščanje o pomenu in uporabnosti jezikov, razvoj kritičnega mišljenja (razpravljanje o prednostih znanja večih jezikov ter o potencialu poznavanja enega tujega jezika), ustno izražanje, sodelovalno delo
6. Vsebina:
Za uvodno motivacijo smo z dijaki poslušali naključno izbrane popularne pesmi v različnih jezikih, ti pa so nato tega morali uganiti. Sledila je delitev na dve skupini. Ena skupina je morala zagovarjati stališče, da je učenje/znanje večih tujih jezikov potrebno za uspešno sporazumevanje z ljudmi po svetu, druga pa, da je za to dovolj znanje enega tujega jezika (predvsem so se osredotočili na angleščino). Na koncu je vsaka skupina na tablo zapisala in predstavila svoje argumente, s katerimi sta obe nato poskušali druga drugo prepričati.
7. Potek dejavnosti:
Dijaki so svoje argumente zapisali na tablo. Vsaka stran je nato sproti zapise dopolnjevala z novimi idejami.
Pri argumenatciji sta se obe strani enakovredno izkazali, zato druga druge nista uspeli prepričati. Vsaka skupina je namreč vztrajala pri svojem stališču ter ga še ob kontraargumentaciji dodatno podkrepila z novimi idejami. Da je tudi to legitimen zaključek debate, sploh če ta poteka spoštljivo, sem zajel v svoji sklepni povratni informaciji dijakom.
8. Rezultati:
Dijaki so lepo sodelovali. Nekateri so bili vidno navdušeni nad številčnostjo tujih jezikov, ki so jih uspeli prepoznati.
Pri debati so sodelovali tudi sicer nekoliko zadržani dijaki in tisti s slabše razvitimi jezikovnimi zmožnostmi, zato sem se še posebej odločil, da pravopisnih napak in nasploh jezikovne pravilnosti zapisov na tablo namerno ne bom popravljal, saj sta med poglavitnimi cilji dejavnosti bila razprava in medsebojno sodelovanje.
Menim, da so dijaki v precejšnji meri dosegli zastavljene cilje učne ure ter ugotovili, da že imajo precej izdelana stališča glede učenja tujih jezikov. Prav tako so prijetno presenetili z raznolikostjo argumentov in njihovo utemeljitvijo. Podobno zastavljeno uro bi najverjetneje ponovil.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Dogodek je bil objavljen med aktualnimi zadevami šolske spletne strani, a ga več ni, saj so mu sledile druge aktivnosti; fizičnega prostora za vse objave tekom šolskega leta pa ni.
10. Fotografije



JEZIKOVNI TEDEN-MIR V SRCU (SRCE SMO DODALI KER JE 29.9. BIL SVETOVNI DAN SRCA IN SMO TUDI ŠE TA DOGODEK ZDRUŽILI)


14.10.2024 11:05
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Aleksandra Čehovin-učitelj angleščine,
Valerija Boškin-učitelj angleščine
Rozana Mužica-učitelj italijanščine
Keti Memon Bradaš-učitelj italijanščine
Nika Šuštar Vukelič-učitelj slovenščine
Orjana Zonta Bajec-učitelj slovenščine
Martina Toplišek-učitelj slovenščine
Cecilija Žižek_Đerić-učitelj zdravstvenenege
Andrea Žigo_učitelj zdravstvene nege
Karmen Prodan
Valerija Štampar-učitelj angleščine
Tanja Šircelj-učitelj angleščine
Ingrid Peroša-učitelj nemščine
Ester Cardinale-učitelj španščine
Erika Strmečki Kapel-učitelj italijanščine
Miranda Majcan Rajković-učitelj italijanščine
Adelija Perne-ravnateljica
2. Sodelujoči:
Sodelovalo je okoli 400 dijakov
zdravstveni tehnik; kozmetični tehnik, gostinski tehnik,; slaščičarji in predšolska vzgoja od prvega do četrtega letnika, učitelji tujih jezikov, podravnatelji in ravnateljica
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
26. 9. Srednja šola Izola
Lokacija: Polje 41, Izola
Lokacija: Prekomorskih brigad 7, Izola
4. Naslov prispevka:
Jezikovni teden-Mir v srcu (srce smo dodali ker je 29.9. bil Svetovni dan srca in smo tudi še ta dogodek združili)
5. Cilji:
Naš prvi cilj je bil promocija miru, potem smo pa kot vsako leto spodbujali učenje jezika. Kreativno izražanje in spodbujanje timskega dela sta tudi bila pomembni cilje letošnjega dogodka. In na koncu
6. Vsebina:
Dogodek je potekal na dveh lokacijah Srednje šole Izola. Na prvi lokaciji, ulici Prekomorskih brigad 7, Izola, (programi: gastronomija in turizem in predšolska vzgoja). Organiziran je bil izbor za najboljši haiku napisan na temo mir. Dijaki prvih, drugih, tretjih in četrtih letnikov so pisali haikuje. Napisano je okoli 100 haikujev v angleškem, italijanskem, nemškem in španskem jeziku. Med 30. septembrom in 4. oktobrom, so se učitelji z dijaki med razrednimi urami sprehodili do oglasnih desk in jih spodbudili, da glasujejo za svoj najljubši haiku. Glasovanje so lahko opravili s pomočjo QR kode. Najboljši haiku je:
DODAM GA V PONEDELJEK
Na drugi lokaciji, Polje 41, Izola, (programi: zdravstveni in kozmetični tehnik) je bila organizirana razstava in kulturni dogodek. Sodelovalo je okoli 200 dijakov. Razstavljeni so bili različni izdelki s področja jezika. (Dijaki so pisali haikuje, sporočila in lepe misli z vsebinami miru). Izdelki so bili napisani na papirju in kamenčkih v mnogih jezikih: angleščini, italijanščini, srbščini, bosanščini, poljščini, ruščini, albanščini in francoščini. Razstava je bila organizirana v avli šole. Učitelji so dijake pospremili v avlo in jim predstavili različne naloge, ki so jih dijaki nato opravljali.
Naloge so bile različne (odvisno od učitelja). Med drugim je bilo:
1. Prevajanje v različne jezike; dijaki so izbrali naključni kamenček ali listek (s sporočiloma miru) in ga prevajali v različne jezike.
2. Lepo branje; dijaki so imeli na razpolago pet minut časa, da so prebrali krajše besedilo in ga potem še enkrat prebrali naglas, vendar tokrat v drugem jeziku.
3. Razstava predmetov iz različnih držav; na dveh mizah so bili razstavljeni predmeti iz različnih držav (ruska babuška, angleški klobuk in dežnik, bosanska džezva in skodelice za kavo, srbska noša, italijanski špageti in kava, slovenska čipka, ter izdelke v povezavi s tajskim kickboxom). Za nalogo so morali ugotoviti iz katere države je izdelek, povedati eno besedo v tem jeziku in poimenovati glavno mesto te države.
Dogodek je bil organiziran na šolski ploščadi. Na začetku so dijaki prvih in drugih letnikov prebrali svoje haikuje. Potem so dijaki drugih letnikov organizirali interaktivni kviz. Vsak dijak je imel narisano zastavo določene države in jo držal v roki. Ko je stopil pred gledalce, jih je vprašal iz katere države je ta simbol in potem povedal, kako se beseda mir izreče v jeziku te države. Na koncu, ko so bile vse zastave predstavljene, je dijak zopet stopil pred gledalce in jih spraševal, kako prebivalci izgovarjajo mir v jeziku, ki jo predstavlja zastava. Dijakinje četrtih letnikov so poezijo o miru predstavile z deklamacijami v angleškem, italijanskem in francoskem jeziku. Nato je ravnateljica šole, po nagovoru posadila oljko, kot simbol miru. Na koncu so vsi dijaki zapeli pesem J. Lenonna GIVE PEACE A CHANCE.
Dijaki tretjih in četrtih letnikov so v kabinetih zdravstvene nege organizirali KPO delavnice. Namen delavnic je bil, da mladostniki-dijaki pridobijo izkušnje, ki so ključne pred vstopom v klinično okolje. Pridobljeno znanje je pomembna popotnica za samozavesten, kompetenten in učinkovit pristop k obravnavi pacienta, ker pacienti izolske bolnice prihajajo iz različnih držav in okolij.
7. Potek dejavnosti:
Dijaki so skozi pisanje haikujev in skrite poezije urili razumevanje oblik poezije, kreativno pisanje, razmišljali o jezikovni raznolikosti in krepili komunikacijske sposobnosti. Veliko so sodelovali, si pomagali in delili mnenja o ustvarjenih delih. Dijaki so razmišljali o pomenu in vplivu poezije ter povezavi le-te z mirom. Ugotavljali so, da je poezija skozi stoletja nosila sporočila miru, pozivala k enakosti, pravičnosti, svobodi itd. Ker so bile vsebine zanimive in so se ob njih zabavali, so pridobili tudi veliko motivacije za učenje.
8. Rezultati:
UČITELJICA:
Dijaki in dijakinje so sprejeli učenje jezikov kot nekaj samoumevnega. Nekaj, kar jih bogati in osvobaja.
Radi se poigrajo tudi z besedami tujih jezikov, ki se jih na šoli ne poučuje. Že sama izgovorjava teh besed se jim zdi fascinantna. Na Dan Jezikov so to tudi predstavili z besedami vezanih na mir.
Slovenščina je bila jezik, ki jim je pri izdelavi Haiku poezij, delala najmanj preglavic.
UČITELJICA:
Cilji so bili dobro zastavljeni, dijakom se je vsebina zdela smiselna in zanimiva. Čutiti je, da je izbrana tema miru, v luči svetovnega dogajanja, med dijaki oživela skrbi, želje, diskusije in bila kot taka izjemno rodovitna. Izvedba dneva je potekala brez težav, odprla pa je številne ideje za ponovitev dogodka čez leto dni.
UČITELJICA:
Na pobudo Sveta Evrope v Strasbourgu od 2001 dalje vsako leto praznujemo 26. septembra evropski dan jezikov. Ta dan je namenjen praznovanju evropske etnične raznolikosti, ki jo v srži definira številnost evropskih maternih jezikov. Poleg vseh raznolikih nalog, ki jih jezik opravlja, ima tudi dve posebni, ki sta povezani s njegovim statusom in sposobnostjo individualne in skupnostne identifikacije - to sta NARODNOPREDSTAVNA in NARODNOPOVEZOVALNA VLOGA maternega jezika. Jezikovno kompetenten posameznik je ob tem lahko na svoj jezik ponosen navzven, poleg tega pa se zaveda, da mu isti jezik omogoča posebno povezavo z drugimi govorci maternega jezika. Jezik oziroma jeziki so tako neločljiv del naše identitete, zato je pomembno, da jih negujemo, razvijamo in spoštujemo. Vse najboljše vsem jezikom Evrope in sveta!
DIJAKINJA:
26. septembra smo obeležili svetovni dan jezikov, ki spodbuja jezikovno raznolikost, večjezičnost in kulturno razumevanje. Poudarili smo pomen učenja jezikov za medkulturni dialog in osebno rast. Dijaki 4.azn smo zapeli pesem “Give Peace a Chance” ter skupaj z ravnateljico posadili oljko, ki je simbol miru in tihožitja med ljudmi. Misel dneva je bila "Mir v srcu", saj smo dan jezikov povezali tudi s svetovnim dnevom srca.
DIJAKINJA:
Lepo mi je bilo, ker ni bilo predolgo. Všeč mi je bila tista pesem na koncu. Vsaka točka je bila čisto drugačna. Nisem sto procentna, da bom na to točko prav odgovorila, a bom poiskusila. To bi se lahko organiziralo vsako leto. Edina stvar, ki bi jo jaz naredila drugače je, da bi mogoče dogodek premaknila v šolo in ne pred, ker je pihalo. Drugače je bilo super!
DIJAKINJA.
26.septembra smo z dijaki obeležili evropski dan jezikov, namenjen je spodbujanju jezikovne raznolikosti, večjezičnosti in kulturnega razumevanja. Poudarja pomen učenja jezikov za medkulturni dialog, ohranjanje kulturnih dediščin ter krepitev osebne in poklicne rasti. Evropski dan jezikov, kot je znan v Evropi, opozarja tudi na potrebo po vseživljenjskem učenju jezikov. Zapeli smo tudi pesem "Give Peace a Chance" ki, je protivojna pesem Johna Lennona, katera poziva k miru in končanju nasilja. Pesem poudarja, da je mir možen, če mu damo priložnost, ter spodbuja množice, naj se združijo v iskanju miru po vsem svetu. Na koncu pa smo še posadili oljko, saj ona simbolizira mir na Zemlji, ker njena veja predstavlja spravo in konec konfliktov. Kot simbol plodnosti in zdravja je oljka tudi del kulturne dediščine, ki poudarja vrednote miru in harmonije med ljudmi.
DIJAKINJA:
Dan evropskih jezikov mi je bil zelo zanimiv in poučen, saj smo se veliko novega naučili o različnih jezikih in kulturah. Posebej mi je bilo všeč, da smo pri tem dogodku združili tudi KPO (kardio-pulmonalno oživljanje), kar je celotno izkušnjo še bolj obogatilo. Skupaj smo peli in risali zastave držav, kar je bilo zabavno in hkrati poučno, saj smo skozi ustvarjalnost spoznavali več o evropski raznolikosti. Med poslušanjem različnih jezikov smo lahko občutili, kako raznoliki in bogati so jeziki našega kontinenta. Celoten dogodek je bil zelo prijeten in poučen ter mi je ostal v lepem spominu.
DIJAKINJA:
Rezultati- dijaki smo se veliko naučili o drugih jezikih in drugih drzavah. Prav tako tudi ostali ucenci ki so si lahko vse to ogledali. Dijaki so se tako lahko tudi preiskusili v poznavanju drugih jezikov in tako odkrivali svoje talente.

Refleksija o ciljih- ucitelji so skupaj z nami dijaki pripravili vse in orav tako izvedeli veliko novega.

Odzivi- odzivi so bili presenetljivo zelo pozitivni, saj dijakom ta nacin spoznavanja jezikov ni bil dolgocasen, namrec zelo poucen. Tudi ucitelji pravijo da smo bili zelo kreativni in uspesni pri tej nalogi.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Starši so obiskali razstave na obeh lokacijah srednje šole
Izbran je najboljši haiku
Ekološka zavest
Učenje in raziskovanje
Občitek ponosa vsih sodelojočih dijakov in učiteljev
10. Fotografije



EVROPSKI DAN JEZIKOV V ŠPORTU IN KULINARIKI TER RAZSTAVA JEZIKI ZA MIR


13.10.2024 15:14
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Scenarij in idejna zasnova: Alma Volk, italijanščina
Sodelujoči mentorji: Timea Gal, nemščina; Nika Bolčič, angleščina; Tamara F. Bizjak, šport; Barbara Rodica, SPH; Martin Fabčič, montaža videoposnetka. Razstava: Alma Volk, Timea Gal, Janja Černe, Bernarda Rebec, Danila Grželj.
2. Sodelujoči:
Učenci 1.r Divača
Učenci PŠ Senožeče 1.-3.r
Učenci N2I Divača in PŠ Vreme
Učenci ID Nemščina Divača
Učenci, ki obiskujejo SPH Divača
Učenci:
Amelie Koradin Peeters, 1.d
Lara Guštin, 3.a
Eman Malić, 3.c
Amina Omerović, 3.c
Semina Šarić, 3.c
Petar Jordanovski, 4.a
Kristijan Marinović, 4.a
Tuana Mazreku, 4.a
Džan Topčagić, 4.a
Darius Ghinescu, 4.d
Halen Duranović Quezada, 5.a
Nenad Gajić, 5.b
Ilhan Šaćirović, 5.b
Rejhan Kovačević, 5.b
Mia Jovanovska, 5.c
Filippo Medau, 5.c
Lucas Keser, 6.a
Platon Egorov, 7.a
Charlotte Hanna Lipuš, 7.a
Samuel Virloget Hrobat, 8.b
Čistilka Mira Ibrišević
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Mesec september na OŠ Divača, PŠ Senožeče in PŠ Vreme.
4. Naslov prispevka:
Evropski dan jezikov v športu in kulinariki ter razstava Jeziki za mir
5. Cilji:
Učenci spoznajo nove besede v tujih jezikih.
Pri športu medpredmetno povezujemo znanje tujih jezikov preko tradicionalnih športnih iger.
V kulinariki spoznamo jedi in besedišče v tujem jeziku.
Na razstavi spoznamo besedo "mir" v jezikih, ki jih znajo naši učenci in pregovore o miru v jezikih, ki jih poučujemo na naši šoli.
6. Vsebina:
Spet je leto naokoli in ponovno smo na naši šoli obeležili evropski dan jezikov z učenci, ki govorijo tuje jezike v domačem oz. izvenšolskem okolju.
Najprej so nam učenci povedali, katere so zanimive besede v njihovih jezikih, mogoče si celo mislimo, da v slovenščini pomenijo kaj drugega, kot pomenijo v resnici.
V drugem delu smo se učili tuje jezike preko gibanja. V tem tednu smo namreč praznovali tudi Dan slovenskega športa. Spoznali smo nekatere tradicionalne (pastirske) igre v posameznih jezikih.
Letos pa je tudi zadišalo po tujih jezikih v naši učilnici in kuhinji. Najprej po sladici tiramisù, potem pa še po bureku, ki nam ga je pomagala pripraviti naša čistilka Mira. V nadaljevanju šolskega leta bomo zagotovo pripravili še kakšno tujo jed in spoznali kakšno novo besedo v tujem jeziku.
Na koncu smo pripravili razstavo v večnamenskem prostoru, kjer smo obeležili letošnjo tematiko »Jeziki za mir«, pogledate si lahko nekaj pregovorov o miru in prevode besede MIR v jezikih, ki jih govorijo naši učenci na šoli.
7. Potek dejavnosti:
https://www.os-divaca.si/2024/09/26/evropski-dan-jezikov-2024/

(v videoposnetku so vidni vsi izdelki, znanja in spoznanja)
8. Rezultati:
Medpredmetno sodelovanje jeziki, šport, sodobna priprava hrane, likovni izdelki. Naučili smo se novih besed na različne načine, ter spoznavali tudi tujo kulturo in navade (tradicionalne športne igre). Učenci so narisali sličice o miru.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
https://www.os-divaca.si/2024/09/26/evropski-dan-jezikov-2024/
10. Fotografije



HAIKU ZA MIR. DIJAKI SO POD MENTORSTVOM PROFESORIC TUJIH JEZIKOV USTVARJALI POEZIJO HAIKU V RAZLIČNIH JEZIKIH: NEMŠČINI, ANGLEŠČINI, ITALIJANŠČINI, ŠPANŠČINI. SPODBUJALE SMO TUDI USTVARJANJE V MATERNEM JEZIKU. NASTALO JE ŠE NEKAJ HAIKUJEV V SLOVENŠČINI, ALBANŠČINI IN RUŠČINI.


11.10.2024 08:42
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Ingrid Peroša, nemščina, Srednja šola Izola. Valerija Štampar, angleščina, Srednja šola Izola. Ester Cardinale, italijanščina in španščina, Srednja šola Izola. Miranda Majcan Rajković, italijanščina, Srednja šola Izola. Erika Strmečki Kapel, italijanščina, Srednja šola Izola. Aleksandra Čehovin, angleščina, Srednja šola Izola.
2. Sodelujoči:
Dijaki od 1. do 4. letnika smeri: gastronomija in turizem (2.aGTT, 2.bGTT. 3.aGTT, 4.aGTT), predšolska vzgoja (2PV, 3PV), gastronomske in hotelske storitve (1.GH), slaščičar (2.SL), gastronomija (1.GAT). Skupno 215 dijakov.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Izdelke smo ustvarjali v terminu od 18. do 25. septembra. Razstava je bila obeležena v četrtek, 26. septembra 2024 na Srednji šoli Izola, Ulica Prekomorskih brigad 7, Izola.
4. Naslov prispevka:
Haiku za mir.
Dijaki so pod mentorstvom profesoric tujih jezikov ustvarjali poezijo haiku v različnih jezikih: nemščini, angleščini, italijanščini, španščini.
Spodbujale smo tudi ustvarjanje v maternem jeziku. Nastalo je še nekaj haikujev v slovenščini, albanščini in ruščini.
5. Cilji:
- Podpiranje večjezičnosti in medkulturnega razumevanja;
- spodbujanje ustvarjalnosti v tujih jezikih;
- izražanje kritičnega mišljenja;
- ponazoritev pestrosti različnih jezikov in kultur na naši šoli.
6. Vsebina:
Mentorice smo imele na razpolago teden dni, da smo pri pouku tujih jezikov predstavile projekt Evropski dan jezikov ter letošnjo temo Jeziki za mir. Dijakom izbranih razredov smo predstavile cilje in izvedbo projekta. Pripravili smo jim predstavitev z razlago in napotki za delo in ustvarjanje poezije haiku. Poezijo so dijaki ustvarjali v dvojicah.
7. Potek dejavnosti:
Dijaki so ustvarili plakate s haikuji, ki smo jih razstavili na oglasni deski šole. Z namenom, da obeležimo trud in ustvarjalnost dijakov, smo izvedli glasovanje za najboljši šolski haiku. V tednu os 30. 09. do 04. 10. 2024, so vse razredi na šoli, v času razrednih ur, odšli do oglasne deske, si prebrali haikuje in izbrali najljubšega, za katerega so glasovali. Na osnovi glasov, smo razglasili najboljši šolski haiku. Poleg tega smo posneli video, kjer tri dijakinje recitirajo 3 haikuje.
8. Rezultati:
Mentorice smo bile nad aktivnostjo, ustvarjalnostjo in zagnanostjo dijakov navdušene. Projekta so se lotili z dobro voljo in konstruktivno. Izdelki so bili nad pričakovanji. Dijaki so bili ponosno na svoje izdelke in so jih z veseljem prebirali in glasovali zanje na oglasni deski. Zagotovo ga ponovimo.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Projektni dan smo opisali in ga s slikami ter videoposnetkom objavili na spletni strani šole in v šolski kroniki ter na šolskem profilu Instagram.
https://www.srednjasolaizola.si/



EVROPSKI DAN JEZIKOV 2024 NA OŠ POLZELA JEZIKI ZA MIR IN ČLOVEK, NE JEZI SE


8.10.2024 18:40
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Dragica Vidmar, OŠ Polzela v sodelovanju s timom učiteljic tujega jezika od predšolske skupine vrtca Polzela in učencev OŠ Polzela od 1.- 9.razreda.
2. Sodelujoči:
Otroci predšolske skupine vrtca Polzela (imajo obogatitveno uro angleščine) in vsi učenci OŠ Polzela pri pouku tujega jezika od 1.-9.razreda.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
OŠ Polzela, od 23.9.-27.9.2024, razstava v avli šole je dlje časa.
4. Naslov prispevka:
Evropski dan jezikov 2024 na OŠ Polzela
JEZIKI ZA MIR IN ČLOVEK, NE JEZI SE
5. Cilji:
- Razmišljati o miru v obliki citatov, misli kot vrednota svobodnega življenja, poudariti pomen maternega jezika.
- Prepoznati čustva ter opazovati, kako vplivajo na naše počutje, vedenje in odnose.
- Spodbujanje k pozitivnemu razmišljanju v življenju in v svetu.
- Spoznati, kako razumeti sporočila o enotnosti in razumevanju med različnimi jeziki.
- Razmišljati o besedah, ki prinašajo mir (kaj lahko počnem, kaj je mir, kaj me veseli/žalosti,..).
6. Vsebina:
Učiteljice angleščine so v okviru pouka pri učencih spodbujale:

- Razmišljanje, zapis v angleščini, nemščini, slovenščini: Kaj je mir? Kaj je zate mir? Katere besede so povezane z mirom? Kateri citat slavne osebe ti je všeč?
Učenci predmetne stopnje so lahko pri prevajanju uporabili svoje telefone.
- Teden igre Človek, ne jezi se in nastanek hišice počutja, v katero so narisali/zapisali svoja občutja pred in po igri.
- Medvrstniško druženje učencev 9. in 1.razreda, kjer smo združili starejše in najmlajše z namenom, da sodelujejo in se igrajo skupaj. Razmišljali so o miru, se pogovarjali, združili razmišljanja o miru in odigrali igro. Pridružila se nam je tudi gospa ravnateljica, Bernardka Sopčič.
- Uredili, dopolnili mapo Evropskega jezikovnega listovnika.

V avli šole, kjer se srečujejo učenci cele šole, je nastala tudi razstava izdelkov: razmišljanja o miru, knjiga citatov o miru, kotiček, kjer lahko odigrajo igro Človek, ne jezi se.
Učence predmetne stopnje pa so se odločili, da bodo sodelovali na natečaju z oblikovanjem majice EDJ ( https://edjnapolzeli.blogspot.com/p/tekmovanje-z-oblikovanjem-majice-ob-edj.html ), sodelujejo v anketi Kaj je zate mir?
( https://edjnapolzeli.blogspot.com/p/kaj-je-zate-mir.html ), učenci 8. in 9. razreda pri pouku angleščine razmišljali o besedi MIR
( https://edjnapolzeli.blogspot.com/p/notranji-mir-najpomembnejsa-dobrina.html ) in še mnogo drugega najdete na naše blogu ( https://edjnapolzeli.blogspot.com/ ).
7. Potek dejavnosti:
Jeziki za mir in Človek, ne jezi se je zelo uspela, predvsem namizna igra je prinesla celo paleto občutij, zato bomo igro v prihodnje še negovali.
Druženje s sovrstniki s tako enostavno igro pač ne moremo zgrešiti.
Medvrstniško druženje, najmlajši in najstarejši na šoli odkriva nova obzorja, predvsem v smislu, kjer učenec postane učitelj učencu.
8. Rezultati:
Predvsem želja učencev: kdaj bomo spet ponovili?
Učiteljice ugotavljamo tudi visoko stopnjo motiviranosti za delo, sodelovanje in učenje.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Naše misli in sporočilnost smo pokazali :
- razstava v avli šole,
-novica na spletu šole in v lokalnem časopisu Polzelan,
- blog za angleščino Oš Polzela, kjer ste vabljeni k ogledu: https://edjnapolzeli.blogspot.com/
10. Fotografije



JEZIKAJ KREATIVNO


7.10.2024 10:29
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Tanja Lovrec, tuji jezik nemščina, OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici
2. Sodelujoči:
8.b (16 učencev)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
23. 9. 2024, v prostorih OŠ SV. Jurij ob Ščavnici
4. Naslov prispevka:
Jezikaj kreativno
5. Cilji:
-obeležiti evropski dan jezikov
- spodbujati učenje tujih jezikov
- se zavedati, da znanje tujih jezikov povezuje ljudi
- se zavedati pomena, da je znanje tujih jezikov pomembno
- utrjevati in širiti besedni zaklad
- spodbujati strpnost
6. Vsebina:
Ko so učenci izvedeli moto letošnjega evropskega dneva jezikov (jeziki za mir), so se odpravili v računalniško učilnico in tam ustvarjali v WordArt. Nastale so različne stvaritve, vsaki pa je skupno to, da vsebuje različne evropske jezike ter oblikovno spominja na mir.
7. Potek dejavnosti:
Učenci so bili motivirani za delo. Nastala je pozitivna izkušnja pri vseh sodelujočih. Nastale so stvaritve v WortArt-u, s pomočjo katerih so ponovili znanje poimenovanja evropskih jezikov v nemškem jeziku.
8. Rezultati:
Na koncu učne ure so bili učenci ponosni na svoje kreacije v WordArt-u. Želijo si več takih ur.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
https://www.os-svjurij.si/2024/09/26/obelezili-smo-26-september-evropski-dan-jezikov/
10. Fotografije



RAZISKUJEMO EVROPSKE JEZIKE Z BESEDAMI ŽELIMO MIR EVROPI


3.10.2024 07:05
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Sonja Lenarčič, Jasna Medved, Mateja Meško; medpredmetno povezovanje:
angleščina – nemščina, likovna vzgoja, tehnika; Osnovna šola Kidričevo
2. Sodelujoči:
učenci od 6. do 9. razreda (132 učencev).
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
26. 9. 2024 (v šoli – pri pouku slovenščine, likovni in tehniški delavnici ter v knjižnici)
4. Naslov prispevka:
RAZISKUJEMO EVROPSKE JEZIKE
Z BESEDAMI ŽELIMO MIR EVROPI
5. Cilji:
- Učenci s pomočjo svetovnega spleta (prevajalniki) iščejo prevode izbranih knjig v tujih jezikih – angleščina, nemščina in francoščina; prav tako s pomočjo slovarjev.
- Pridobljene informacije uporabijo za čim bolj avtentični prevod v materni jezik.
- Javno govorno nastopajo in predstavijo lastni prevod.
- Na izrezane barvite krogce zapišejo misli o miru, prijateljstvu, svobodi … v poljubnem tujem jeziku, sledi še prevod v materinščino.
- V šolski avli s pomočjo likovne pedagoginje priredijo razstavo izdelkov na pisanem drevesu in panojih.
- Razvijajo sodelovalno učenje, kritično mišljenje, digitalne kompetence.
6. Vsebina:
Učenci so si v šolski knjižnici izbrali poljubne knjige v tujih jezikih. Izbrane odlomke so prevajali v materinščino in si izmenjevali informacije.
Uporabljali so spletne prevajalnike in slovarje v knjižni obliki.
Po končanem delu so prevode in originale predstavili v skupini.
Sledilo je pisanje lepih misli o miru, svobodi, prijateljstvu v Evropi najprej v materinščini, potem še v poljubno izbranem tujem jeziku.
Krogce so še barvno okrasili in jih razstavili v šolski avli na skupnem drevesu lepih želja.
7. Potek dejavnosti:
Učenci so ponosni na svoje izdelke, saj jih lahko delijo z vsemi udeleženci šole, z obiskovalci in starši.
8. Rezultati:
Učencem je ta način pouka zelo všeč, kajti lahko so ustvarjalni, potešijo radovednost, so kreativni in svobodni.
Tudi učiteljice - mentorice smo zelo zadovoljne z rezultati in z odzivom učencev na to temo.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Starši so navdušeni. Izdelke bomo objavili tudi na šolskem predvajalniku in v občinskem glasilu.
10. Fotografije