VAŠE PEDAGOŠKE IZKUŠNJE - 2014


Na tej strani objavljamo vaše pedagoške izkušnje. Oddani vnosi so razvrščeni od najnovejših do najstarejših.

MEDNARODNI ŠPORTNO-KULTURNI TEDEN MLADIH IZ POBRATENIH OBČIN DURACH, CEMBRA, ST. MICHEL IN PIVKA


9.11.2014 21:58
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Jelka Čeligoj (učiteljica angleščine in nemščine), OŠ Pivka,
Alenka Tomšič (ravnateljica),
Sonja Vodopivec (pomočnica ravnateljice in učiteljica zgodovine),
Meta Kirn (učiteljica računalništva in matematike),
16 učiteljev in učiteljic, 9 zunanjih sodelavcev, 47 družin
2. Sodelujoči:
85 učencev OŠ Pivka - od 6. do 9. razreda,
15 učencev iz Duracha v Nemčiji,
15 učencev iz Cembre v Italiji,
19 učencev iz St. Michela v Franciji,
10 učiteljev iz gostujočih šol
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
19 . do 23. maj 2014 v Pivki
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Mednarodni športno-kulturni teden mladih iz pobratenih občin Durach, Cembra, St. Michel in Pivka
5. Cilji:
- zavzemanje za Evropo miru, prijateljstva, razumevanja in socialne pravičnosti,
- sklepanje prijateljstev,
- spoznavanje različnih kultur,
- razvijanje komunikativne spretnosti in širjenje jezikovnega znanja
6. Vsebina:
- predstavitev šol,
- kulturne delavnice,
- naravoslovne delavnice,
- športne aktivnosti,
- ogled znamenitosti,
- druženje pri družinah in družabni večer,
- odkritje spominske plošče in posaditev drevesa prijateljstva,
- sprotna priprava šolske spletne strani,
- priprava fotoknjige
7. Potek in izvedba:
Ponedeljek:
- Sprejem gostov (Prireditev je potekala v slovenščini, nemščini, francoščini, italijanščini in angleščini),
- predstavitev OŠ Pivka, občine Pivka in Slovenije, Prireditev je potekala v slovenščini, nemščini, francoščini, italijanščini in angleščini.
- pozdrav župana občine Pivka, predsednika Društva prijateljstva Most in ravnateljice šole.
- spoznavanje družin (gostje so s sabo prinesli slike svojih družin in krajev, da so lažje začeli pogovor z gostitelji).

Torek:
- predstavitev gostujočih šol (Francoski gostje so se predstavili s petjem, nemški gostje so nas presenetili v narodnih nošah in nam zaplesali nekaj plesov, orkester iz Italije pa nam je pripravil koncert.),
- ogled Eko muzeja pivških presihajočih jezer (Gostje in gostitelji so se skupaj odpravili v Slovensko vas, vodenje v muzeju je bilo za vse učence v angleščini,)
- kulturne in naravoslovne delavnice (Popoldne so se učenci družili ob plesanju slovenskih narodnih plesov, petju različnih pesmi, ustvarjanju mozaika in rož iz papirja, različnih dejavnostih v vseh štirih jezikih, nekateri pa so v naravoslovni delavnici ustvarili dišeče kreme in soli.)
- urica za šport (nogomet, balinanje, ples, lokostrelstvo).

Sreda:
- ogled Postojnske jame,
- izlet na obalo (Gostje in gostitelji so si ogledali Piran in Koper),
- druženje po vaseh (Starši so organizirali športne dejavnosti in piknike).

Četrtek:
- ogled parka vojaške zgodovine,
- športne dejavnosti: kegljanje, hokej, košarka (Vsi učenci so sodelovali v vseh športih, cilj pa ni bil zmaga ampak sodelovanje. Športne aktivnosti so zaključili z zabavnimi štafetnimi igrami.),
- družabni večer z večerjo (Učenci so najprej pokazali, kar so se v torek naučili pri kulturnih delavnicah, potem pa so skupaj veselo zaplesali.).

Petek:
- posaditev drevesa prijateljstva,
- predstavitev šolske spletne strani (Učenci, ki so ves teden spremljali dogodke in sproti pripravljali šolsko spletno stran, so s pregledom vseh aktivnosti osvežili spomin na skupna doživetja.),
- odkritje spominske plošče z zastavami Nemčije, Italije, Francije in Slovenije
ter z motom srečanja: Mladi iz teh držav se zavzemajo za Evropo miru, razumevanje, prijateljstva in socialne pravičnosti.

September 2014
- priprava fotoknjige
8. Rezultati:
- izdelki kulturnih in naravoslovnih delavnic,
- predstavitev kulturnih delavnic,
- šolska spletna stran,
- fotoknjiga,
- izboljšana komunikativna spretnost (v slovenskem in v tujih jezikih),
- spoznanje, da je znanje jezikov zelo pomembno sredstvo za dosego ciljev.
- spoznanje, da druženje mladih iz različnih držav omogoča spoznavanje tako medsebojnih podobnosti kot različnosti in s tem lažje razumevanje drug drugega, kar je pogoj za strpnost in mir med narodi.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Vsi sodelujoči so bili z dnevi, ki smo jih preživeli skupaj, zelo zadovoljni:
- skrbno pripravljen program, odlična hrana, dobro izbrani izleti, zanimive dejavnosti, zelo vljudni in prijazni ljudje,
- »To je bil čudovit teden, ki nam je omogočil razviti prijateljstvo, odkriti prelepe kraje, spoznati dobre ljudi in pustil nam bo nepozabne spomine« - je povzel eden od gostov,

Učenci:
- družine so za nas skrbele kot za svoje otroke,
- nekateri smo bili prvič od doma, zato sta nam skrb in gostoljubnost družin veliko pomenila,
- naučil sem se veliko angleščine, znam pa tudi nekaj slovenskih besed,
- skrbelo me je, kako se bom pogovarjal.Tu pa sem pozabil na vsa pravila, kar govoril sem.
10. Odzivi:
- šolska spletna stran ( http://352.gvs.arnes.si/sola/ - krpanove sledi - maj- mednarodni športno-kulturne teden),
- Notranjsko-kraške novice, 6.6.2014,
- Primorske novice, 26. 6 2014,
- Pivške novice, jelij 2014.
11. Fotografije



JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU IN STROKOVNA EKSKURZIJA


8.11.2014 22:49
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Nataša Bauman, nemščina, Srednja ekonomska šola Maribor, dijaki Srednje ekonomske šole Maribor
2. Sodelujoči:
dijaki, dijaki 4.f, posamezni dijaki iz 4.d in 2.c, 35
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
23. in 24. september, Srednja ekonomska šola Maribor, Ljubljana
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
jezikovna dejavnost pri pouku in strokovna ekskurzija
5. Cilji:
Spoznavanje evropskih jezikov, delo z njimi, poglabljanje zavesti o večjezičnosti in večjezikovni kulturi v našem življenjskem prostoru in širše, razmislek o večjezičnosti v Evropi in strpnosti do drugače govorečih, razvijanje zavesti ohranjanja jezikovne in kulturne raznolikosti in spodbujanje k učenju jezikov.
6. Vsebina:
JEZIK MOJEGA SOŠOLCA, SOSEDA, POSLOVNEGA PARTNERJA, … OBISK JEZIKOVNIH INŠTITUTOV V LJUBLJANI TER SNEMANJE INTERVJUJEV S TUJIMI TURISTI
7. Potek in izvedba:
Projekt je bil razdeljen na dva dni: Prvi del je potekal v obliki delavnic na šoli in naslednji dan smo se odpravili na Ljubljanske ulice, kjer smo obiskali nekaj tujejezičnih inštitutov, se nato povzpeli na ljubljanski grad, kjer smo naredili nekaj intervjujev z naključnimi tujimi turisti
8. Rezultati:
Izdelali smo plakate, slovarčke in posneli nekaj intervjujev na ljubljanskih ulicah. Dijaki so imeli priložnost razmišljati o jezikovni podobi Evrope, se morda poistovetiti z morebitnimi težavami ali prednostmi, ki jih imajo tujci pri nas, spoznali so inštitucije, ki skrbijo za izobraževanje učiteljev, učencev, dijakov in drugih prebivalcev v različnih tujih jezikih, o njih in o državah, kjer se le-ti govorijo, spoznali so nekatere možnosti mednarodnih izmenjav ipd.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Projekt lahko označim kot izjemno uspešno delo tako v učilnicah, kakor tudi izven njih. S programom je bilo zastavljenih mnogo izzivov in tudi sama sem imela priložnost skozi delo dijakov na nekatere stvari pogledati tudi iz drugega zornega kota. Dijaki so navdušeno sodelovali in vsak je doprinesel svoj delček v nastalo celoto.
10. Odzivi:
Naša publika so bili v glavnem naši dijaki in bili so navdušeni



DELAVNICA »PRIDI NA PRAVLJICO« JE ZASNOVANA NA PODLAGI ZAMISLI AVTORJEV IN IZVAJALCEV KOT KNJIŽEVNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V OBLIKI OBŠOLSKE PONUDBE SLOVENSKEGA JEZIKA NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM.


2.11.2014 20:11
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Matija Martinec, prof. raz. pouka
Anja Ržišnik Martinec; prof. raz. pouka in prof. nem.

Delavnica: Pridi na … PRAVLJICO! (književni pouk slovenskega jezika malo drugače)
Dvojezično varstvo ABCČ Celovec
2. Sodelujoči:
Otroci različnih starostnih obdobij (od 6 do 10 let) z dobrim znanjem slovenskega jezika. V večini primerov otroci Javne dvojezične šole 24 iz Celovca in tudi nekateri otrocih drugih dvojezičnih ustanov na Koroškem. Delavnic »Pridi na pravljico« se je, do sedaj, na desetih srečanjih, udeležilo vsega skupaj preko 160 obiskovalcev, od tega več kot 34 različnih otrok. Na zaključnem srečanju ob koncu šolskega leta 2013/2014 pa tudi starši otrok, ki so prišli na zaključno prireditev (okrog 30 staršev).
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Delavnice »Pridi na pravljico« so se odvijale enkrat mesečno, in sicer ob sobotnih dopoldnevih (od 9.30 do 12.00) v Slovenskem paviljonu Dvojezičnega varstva ABCČ v Celovcu. Delavnice so se začele 16. 3. 2013, zaključna delavnica znotraj sklopa desetih dogodkov je bila 29. 6. 2014. Načrtuje se nadaljevanje pravljičnih delavnic.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Delavnica »Pridi na pravljico« je zasnovana na podlagi zamisli avtorjev in izvajalcev kot književni pouk slovenskega jezika v obliki obšolske ponudbe slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem.
5. Cilji:
- Skozi različne sporazumevalne dejavnosti spodbuditi razvoj sporazumevalnih zmožnosti slovenskega knjižnega jezika pri otrocih na Koroškem.
- Spodbuditi otroke k branju književnih del v slovenskem jeziku.
- Razviti kritično mišljenje ob branju literarnih del.
- Spodbuditi otroke k uporabi slovenskega (knjižnega) jezika kot sredstva za sporazumevanje.
- Predstaviti otrokom nekatere slovenske (kanonske) avtorje književnih del.
- Na podlagi heterogenosti skupine oblikovati zavedanje o pomembni skrbi za krepitev medkulturne in socialne zmožnosti.
- Preko ustvarjalnih dejavnosti razviti veselje do učenja in pridobivanja novih izkušenj (jezikovnih, socialnih, medkulturnih,vseživljenjskih).
6. Vsebina:
Sklop desetih obravnavanih književnih del:

1. Lars Klinting: Nejček – mojster za vse
2. H.C. Andersen: Kraljična na zrnu graha
3. Majda Koren: Teta Kuha
4. Svetlana Makarovič: Živalska olimpiada
5. Janja Vidmar: Najbolj večje novo leto
6. Saša Vegri: Jure Kvak Kvak
7. H.C. Andersen: Cesarjeva nova oblačila
8. Marjeta Novak Kajzer: Zajci proti zajcem
9. Mojiceja Podgoršek: Ivana
10. Kajetan Kovič: Maček Muri
7. Potek in izvedba:
Izvedba pravljičnih sobot delavnice »Pridi na pravljico« je temeljila na fazah obravnavanja književnih del pri pouku književnosti opirajoč se na faze, ki jih v svojih delih navaja dr. Boža Krakar Vogel. Glede na specifiko dela na avstrijskem Koroškem in dosedanjih izkušenj pridobljenih skozi konkretno delo z otroki in v povezavi z znanjem pridobljenim na univerzi, sva sam potek delavnic prilagodila omenjenemu okolju in načinu dela.
Pravljično dopoldne sva vedno začela z različnimi socialnimi igrami, ki so bile namenjene vzpostavljanju vezi med otroki in so služile kot element povezovanja, spoznavanja, vzpostavljanja primernega okolja za nadaljnje delo. Sledila je avtorska »Pravljična himna«, ki se je skozi srečanja razvijala in sva jo, skupaj z otroki, vedno znova izvajala na različne načine. Besedilo in glasbena spremljava ob kitari sta ostala enaka, izvajanje pa se je tekom srečanj spreminjalo. Himni smo dodajali spremljavo s pomočjo lastnih glasbil, Orffovih instrumentov, gibanja ter ob koncu tudi plesno koreografijo. Otrokom je »Pravljična himna« predstavljala uvod v prvi del obravnavanja izbranega literarnega dela. Literarna dela sva izbirala na podlagi lastne presoje, za izhodišče sva vedno znova stremela h kvalitetni, kanonski literaturi, predvsem slovenskih literarnih ustvarjalcev. Uvodna motivacija je bila namenjena spoznavanju novih, težjih besed, ki so pripomogle k boljšemu razumevanju književnega dela ter hkrati učenju in izpopolnjevanju slovenskega jezika. V večini primerov sva uporabila slikovna gradiva za razlago določenih besed, metodični postopki pa so se spreminjali (iskanje ustreznih parov, pantomima in izpeljava besed, poimenovanje konkretnih predmetov, razgovor v navezovanju na vsakodnevno življenje, običaje …). Sledila je kratka predstavitev avtorja dela in ilustratorja. Po doživetem branju besedila je sledil premor ter izražanje vtisov otrok o prebranem. Preko vnaprej pripravljenih vprašanj sva otroke spodbudila h kritičnemu razmišljanju o delu in analizi le-tega. Po analizi je sledilo vrednotenje književnega dela, na podlagi argumentov, in iskanju povezav prebranega z današnjim časom, torej aktualizacija. Z otroki smo ob koncu analize tudi povzeli, obnovili delo. Drugo in individualno branje sva v večini primerov izpustila iz načrtovanja učnega procesa, saj so bila izbrana dela obsežnejša in sva ocenila, bi bilo tovrstno branje z vidika motivacije in percepcije književnega dela, glede na jezikovno specifiko, nepotrebna oziroma slaba odločitev. Posebno pozornost pa sva namenila novim nalogam, ki so sledile v sklepni fazi delavnic »Pridi na pravljico«. Ker so sobotni dopoldnevi omogočali širše časovne okvire, so bile tudi poustvarjalne in ustvarjalne dejavnosti najrazličnejše – vedno pa vezane na temo literarnega dela. Otroci so tako izdelali namizno gledališče in v parih, skupinah igrali posamezne dele iz besedila; izdelali lastne kostume ter se preizkušali kot igralci; tvorili in zapisali recepte za čudežne napitke ter jih tudi izdelali in se likovno, na podlagi različnih tehnik, izražali v povezavi z zgodbo.
Zaključek delavnice je vedno vseboval tudi kratko predstavitev dela oziroma nastop otrok pred starši. Omenila bi rada tudi posebno pismo staršem s fotografijami iz delavnice in s povzetkom literarnega dela, ki so ga starši vsakič znova prejeli nekaj dni po končani pravljični soboti.
Poudariti velja še zaključno srečanje, ki sva ga poimenovala »Pridi na nočno pravljico« in na katerem smo z otroki preživeli pravljično noč ter zjutraj, skupaj s starši pripravili zajtrk za vse udeležence ter starše. Dogodek je bil zelo odmeven, saj se je zbralo več kot trideset staršev, s katerimi smo preživeli prijetno dopoldne ter okrepili medsebojne odnose.
8. Rezultati:
Skozi naša srečanja na pravljičnih dopoldnevih se je oblikovala stalna skupina otrok, ki se je udeležila skoraj vseh srečanj. Iz meseca v mesec so spraševali po naslednji »Pridi na pravljico«, kar dokazuje, da je bila njihova notranja motivacija velika, za naju pa potrditev, da je vsekakor smiselno nadaljevati in pripraviti naslednje srečanje. Sobotna srečanja so za otroke, ki doma še ohranjajo govorno navado v slovenskem jeziku ali se slovenskega jezika učijo, postala prostor za razširitev te navade v sproščenem in ustvarjalnem druženju ob poslušanju pravljic, razgovoru o njih in ustvarjalnem delu iz različnih področij. Obenem so širili svoj besedni zaklad in razvijali svoje literarne zmožnosti. Od gospe, ki vodi bralno značko v Dvojezičnem varstvu ABCČ, sva izvedela, da so otroci, ki so hodili na »Pridi na pravljico« kar se tiče analize in sinteze besedil, korak pred ostalimi. Pri svojem vsakdanjem delu z otroki, ki so hodili na pravljico, sva opazila, da so usvojili besedišče iz pravljic, prav tako ročne spretnosti (šivanje, rokovanje z orodjem, pripravljanje hrane ipd.), ki so jih spoznali na naših srečanjih. Omembe vredno pa je tudi povpraševanje staršev po nadaljevanju pravljične ponudbe za njihove otroke tudi v tem šolskem letu, saj je »Pridi na pravljico« ob prihodu in odhodu otrok postal tudi kraj za druženje staršev z enakimi interesi (tj. ohranjanjem slovenskega jezika v tem delu Avstrije).
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Zamisel o delavnicah »Pridi na pravljico« se je v praksi izkazala kot zelo dobra. Motivacija otrok za sodelovanje je velika, prav tako so starši zelo naklonjeni tej ponudbi in otroke z veseljem pripeljejo na pravljične dopoldneve. Kljub uvodnim pomislekom, da bo sobotni termin za marsikoga prej ovira kot spodbuda za dodatno dejavnost otrok, se je izkazalo prav nasprotno.
V okviru načrtovanja vsake delavnice skrbno oblikujeva tudi cilje, ki se nanašajo na obravnavanje in analizo izbranega književnega dela. Prednost pri oblikovanju ciljev in njihovi realizaciji je zagotovo ta, da poznava predznanje slovenskega jezika večine otrok. To omogoča smiselno diferenciacijo dela, predvsem v sklepnih fazah (sinteza, evalvacija) obravnavanja književnih del. Otroci, upoštevajoč njihove individualne potrebe ter kognitivne sposobnosti, v literarnih delih tako prepoznavajo elemente humorja v nenavadnih besednih tvorjenkah (npr. »Hišaprihiši« v delu Majde Koren), s pomočjo vprašanj za analizo prepoznajo različne motive (npr. motiv mačehe, neodločnega princa v Kraljični na zrnu graha) in jih vrednotijo, opisujejo književne osebe in primerjajo njihove lastnosti z lastnimi (npr. personifikacija živali v povezavi s človeškimi lastnostmi v delu »Živalska olimpiada« Svetlane Makarovič), oblikujejo in se zavedajo literarnega prostora in časa (sedanjost, preteklost), razlikujejo med avtorjem in bralcem, pripovedovalcem literarnega dela.
Potrebno je seveda poudariti, da so dejavnosti znotraj delavnic osredinjene predvsem na poslušanje in govorjenje. Branje in pisanje nastopata le redko oziroma se pojavljata zgolj kot dopolnilni sporazumevalni dejavnosti.
Z vidika vsebine včasih nastane težava pri izboru književnega dela, saj je potrebno upoštevati jezikovne zmožnosti otrok, seveda v povezavi z njihovim kulturnim ozadjem. Do sedaj še nisva zasledila kakšnega priročnika oziroma gradiva, v katerem bi bili zbrani primeri dobre prakse oziroma načrtovanje književnega pouka slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika, seveda na razredni stopnji otrok. To bi bilo, glede na najine izkušnje z delom na Koroškem, pomemben prispevek k obogatitvi in nadgradnji slovenskega jezika izven meja matične države.
Ob vsebini se nama tudi večkrat zastavlja vprašanje poustvarjalnih dejavnosti, ki jih pripraviva, in sicer: Je to »zloraba« književnega pouka ali zgolj dodatna motivacija in pot k doseganju ključnega cilja, ki si ga zastavljava skozi vse delavnice (uporaba slovenskega jezika kot sredstva za sporazumevanje)? Sama se nagibava k slednjemu, saj slediva mnenju dr. Mete Grosman, ki v svojem članku (Ali je književnost pri pouku slovenščine kot tujega jezika lahko zanimiva?), poudarja načrtovanje književnega pouka na način bogatenja kulturnega in jezikovnega znanja.
Ob koncu bi izpostavila še nekaj dejstev o sami izvedbi. Vesela sva, da dejavnosti in sama obravnava književnih del potekajo v časovno podaljšanem okviru, saj sva mnenja, da je prav tog časovni okvir pogosto razlog za manj kakovostno delo znotraj celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Iz izkušenj iz katerih izhajajo najina opažanja, ugotavljava, da so otroci, ki jih diferencirano delo notranje motivira, sposobni neverjetnih razsežnosti dela brez prekinitev. Včasih imava občutek, da si sama, znotraj pedagoškega procesa v katerega sva vpletena, prej želiva odmora kot otroci, ki so v resnici med delom bolj aktivni, kot midva sama. Seveda bi bil kakršenkoli poseg in prekinitev v ciljno usmerjeno delo otrok popoln nesmisel.
10. Odzivi:
O odzivih sva veliko napisala že znotraj ostalih rubrik, vendar jih velja še enkrat povzeti. Pripravljenost otrok za sodelovanje na pravljičnih sobotah naju zares preseneča, na to kažejo tudi dejanske številke prisotnosti. Na drugi strani interes staršev, ki se zanimajo za nadaljevanje delavnic. Delavnica »Pridi na pravljico« je dobila tudi posebno pozornost v časopisih na Koroškem. Prva objava o »Pridi na pravljico« je bil članek v koroškem časopisu »Nedelja«, ki je izšel 28. 4. 2013 (članek je oblikovala Gabi Frank). Delavnica in delo sta bila predstavljena v posebni prilogi »Nedelje« (koroškega časopisa), ki je izšla oktobra 2013 (članek je pripravila Micka Opetnik). Tudi v »Novicah« (koroški časopis) se je v 4. julija 2014 pojavil članek o »Pridi na pravljico« (članek je pripravil EMP).
11. Fotografije



OBOGATITVENA DEJAVNOST, KI SMO JO NA ŠOLI IZVEDLI ŽE 12. LETO. OD LETA 2002 NAPREJ POVABIMO OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV V GOSTE OTROKE IZ VRTCA STUDENCI, KI SKUPAJ Z NAŠIMI PRVOŠOLCI SODELUJEJO PRI RAZLIČNIH DEJAVNOSTIH.


27.10.2014 15:50
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Stanka Emeršič, nemščina kot 1. ter kot 2. TJ,
Niko Osvald, nemščina kot 1. TJ in NIP v 4. razredu ter fakultativni pouk.
OŠ Janka Padežnika Maribor
Pomagale so osmošolke Pia, Neža, Šaha, Kaja.
2. Sodelujoči:
Učenci 1. razreda OŠ Janka Padežnika Maribor ter otroci iz vrtca Studenci, enota Poljane, Pekrska in Iztokova.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Prostori 1. razreda na OŠ Janka Padežnika Maribor.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Obogatitvena dejavnost, ki smo jo na šoli izvedli že 12. leto. Od leta 2002 naprej povabimo ob Evropskem dnevu jezikov v goste otroke iz vrtca Studenci, ki skupaj z našimi prvošolci sodelujejo pri različnih dejavnostih.
5. Cilji:
Otroke opomniti na Evropski dan jezikov.
Otroke naučiti besede v tujem jeziku oz. v večih tujih jezikih.
Otrokom privzgojiti pomen učenja in znanja tujih jezikov.
6. Vsebina:
Letošnji Evropski dan jezikov je bil namenjen jezikom sosednjih držav.
7. Potek in izvedba:
Otroci iz vrtca Studenci so v petek, 26.9.2014, obiskali naše prvošolce. Da je delo lažje potekalo, smo jih razdelili v dve skupini. Vsaka skupina je uvodoma prepoznavala zastave Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Nato so jih osmošolke naučile, kako pozdravimo v teh državah. Sledilo je izdelovanje zastavic. Vsak udeleženec si je pobarval zastave omenjenih držav in jih pritrdil na slamice.
8. Rezultati:
Nastale so pisane zastavice Slovenije in njenih sosednjih držav.
Udeleženci so znali pozdraviti v 4 tujih jezikih.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Udeleženci so uživali in bili zelo ponosni, da so prepoznali zastave omenjenih držav ter da so pozdravljali v tujih jezikih,
10. Odzivi:
Dogodek smo objavili na šolski spletni strani.
Udeleženci iz vrtca pa vsakič prejmejo zgoščenko s posnetki.
11. Fotografije



DEJAVNOST PRI DODATNEM POUKU IN MED ODMORI NA EVROPSKI DAN JEZIKOV, 26. SEPTEMBER 2014.


21.10.2014 09:31
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Andreja Dobrotinšek, angleščina, OŠ Štore
2. Sodelujoči:
učenci 9.razreda - dodatni pouk
učenci 6.- 9.razreda
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
26.september 2014, na šoli
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Dejavnost pri dodatnem pouku in med odmori na Evropski dan jezikov, 26. september 2014.
5. Cilji:
Učenci 9.razreda pri dodatnem pouku spoznajo angleške idiome in jih narišejo. Obenem sestavijo vprašalnik za svoje sošolce, ki se nanaša na narisane slike.
6. Vsebina:
Učenci spoznajo angleške idiome in se naučijo sestaviti vprašalnik za svoje sošolce, ki pri tem niso sodelovali.
7. Potek in izvedba:
Učenci naredijo razstavo svojih izdelkov in na Evropski dan jezikov za svoje sošolce organizirajo kratek nagradni kviz na temo angleških idiomov. Vsi učenci so pozorni na razstavljene izdelke svojih sošolcev in sodelujejo v nagradnem kvizu.
8. Rezultati:
Učenci so bili bolj pozorni na izdelke svojih sošolcev in so se z veseljem udeležili kratkega kviza. S tem so spoznali nekaj novih angleških idiomov in obeležili Evropski dan jezikov.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Učencem je bilo všeč, da so jim sošolci pripravili nekaj novega in so zelo radi sodelovali. Učenci, ki so stvar pripravili, pa so bili ponosni na svoje izdelke in rezultat dela.
10. Odzivi:
11. Fotografije



1.PODELITEV DSD DIPLOM NA DVEH STOPNJAH (DSD1 IN DSD2) - GOSPA LENA HANDWERK, VODJA KULTURNEGA ODDELKA NA NEMŠKEM VELEPOSLANIŠTVU V LJUBLJANI, IN STROKOVNI SODELAVEC G. REINHARD ZÜHLKE IZ ZAVODA ZA ŠOLSTVO (FACHBERATER FÜR SLOWENIEN). 2. RAZSTAVA OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV 26.9. IN OB DNEVU NEMŠKEGA JEZIKA (TAG DER DEUTSCHEN SPRACHE) 13.9.2014. 3.OBELEŽITEV 25.OBLETNICE PADCA BERLINSKAGA ZIDU S POWERPOINT PREZENTACIJO OB POGOSTITVI.


9.10.2014 16:22
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Profesorice nemščine na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj:
Sabina Konc, mag; Vesna Arh, mag; Marija Vreček Sajovic, mag. in
Mag. Rada Legat Benedik (vodja aktiva)
2. Sodelujoči:
Dijaki 3. in 4.letnikov, prejemniki DSD diplom (38 dijakov)
Dijaki nastopajoči: Klara Jazbec, 2.letnik, petje Malo tu, malo tam; Tilen Lotrič, 1.letnik, petje Lili Marlene v nemščini
Povezovalki programa : Tadeja (nemščina) in Eva (slovenščina)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
23.9.2014,
Gimnazija Franceta Prešerna Kranj; Kidričeva 65, 4000 KRANJ
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
1.Podelitev DSD diplom na dveh stopnjah (DSD1 in DSD2) - Gospa Lena Handwerk, vodja kulturnega oddelka na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani, in strokovni sodelavec g. Reinhard Zühlke iz Zavoda za šolstvo (Fachberater für Slowenien).
2. Razstava ob Evropskem dnevu jezikov 26.9. in ob dnevu nemškega jezika (Tag der deutschen Sprache) 13.9.2014.
3.Obeležitev 25.obletnice padca Berlinskaga zidu s PowerPoint prezentacijo ob pogostitvi.
5. Cilji:
Spodbuditi dijake k učenju tujih jezikov, jih osvestiti o pomebnosti večjezičnosti ter se spomniti dogodkov iz preteklosti, ki so zaznamovali zgodovino (padec berlinskega zidu). Predstavitev dela naše šole širši javnosti.
6. Vsebina:
Prireditev s povabljenimi dijaki, starši in profesorji ter javnostjo.
Razstava plakatov z DSD izpitov.
Obeleženje dneva jezikov 26.9. ter Dneva nemškega jezika 13.9.2014
PPT predstavitev zgodovine padca berlinskega zidu.
7. Potek in izvedba:
Ponosni smo na to, da smo 38 dijakov lahko povabili na slovesno podelitev diplom. Prireditev sta v slovenščini in nemščini povezovali dijakinji Eva in Tadeja; popestrila pa pevca Klara in Tilen, ki sta zapela pesemi v slovenščini in nemščini. Ravnateljica Mirjam Bizjak je v obeh jezikih poudarila pomen učenja tujih jezikov. Dijake, profesorje in prisotne starše sta nagovorila ga. Lena Handwerk, vodja kulturnega oddelka na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani in strokovni sodelavec na Zavodu za šolstvo, g. Reinhard Zühlke, ki sta tudi podelila diplome. Gimnazija Franceta pa je prejela tudi uradno tablo kot partnerska šola - PASCH SCHULE.
Hkrati smo s plakati obeležili še svetovni dan jezikov (26. 9.) ter dan nemškega jezika (13. 9.) ter s PowerPoint predstavitvijo 25. obletnico padca Berlinskega zidu. Ob zaključku prireditve smo goste ob zvokih harfe pospremili na prigrizek in ogled razstave plakatov ter ogled PPT v jedilnico šole.
8. Rezultati:
Na naši šoli izvajamo program »Nemška jezikovna diploma« (Deutsches Sprachdiplom – DSD). Smo ena prvih šol, ki dijakom poleg izpita DSD 2 ponuja možnost opravljanja izpita DSD 1. V preteklem šolskem letu se je kar 38 dijakov odločilo za ta izpit in ga uspešno opravilo ter prejelo diplome.
Razstava plakatov s pomočjo katerih so dijaki na izpitu predstavili svojo temo.
Plakata ob evropskem dnevu jezikov in dnevu nemškega jezika.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Prireditev je zelo uspela, z udeležbo dveh nemških predstavnikov, ge. Lene Handwerk z Nemškega veleposlaništva in g. Reinharda Zühlkeja, nemškega strokovnega sodelavca, je prireditev dobila na pomenu in slovesnosti.
10. Odzivi:
Zelo pozitiven sprejem pri dijakih in njihovih starših, zadovoljstvo dijakov prejemnikov diplom;
GTV - gorenjska televizija je posnela prispevek o dogodku ter intervju z ravnateljico in dijakinjo, ki je prejela DSD2 diplomo.
Objave na FB šole in
spletni strani GFP http://www.gfp.si/index.php/aktualno/473-podelitev-nemskih-jezikovnih-diplom-dsd-verleihung
Objava na FB Veleposlaništva Nemčije 6.okt. https://www.facebook.com/DeutscheBotschaftLaibach?fref=ts
11. Fotografije



KULTURNI DOGODKI EVROPSKIH DRŽAV


6.10.2014 15:30
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Mateja Petrovič, angleščina; Srednja prometna šola Maribor; Snežna Trojnar Kvas, angleščina; Mateja Pivec, nemščina; Mojca Gonza, nemščina; Danijela Kačinari, angleščina.
2. Sodelujoči:
Dijaki Srednje prometne šole Maribor.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Dejavnosti so trajale od 22. 9. do 26. 9. 2014. Delo je potekalo pri pouku tujih jezikov.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Kulturni dogodki evropskih držav
5. Cilji:
Dijaki so ob uporabi IKT odkrivali in spoznavali kulturne dogodke, ki se odvijajo v različnih evropskih državah. Seznanjali so se s tradicijo in kulturo, spoznavali znakovni jezik oziroma ugotovili, kako pokazati ime države v znakovnem jeziku, bogatili besedišče.
6. Vsebina:
V okviru dejavnosti ob Evropskem dnevu jezikov so dijaki pripravili predstavitve izbranih evropskih držav. Izbrali so različne načine predstavljanja držav; plakate, predstavitve, poslikave šolskih tabel. Raziskovali so kulturne dogodke in njihovo zgodovino, predstavili so geografsko lego države ter osnovne podatke o državi in njenih prebivalcih. Ime države so zapisali v slovenskem, nemškem, angleškem in jeziku države. Pri pouku tujih jezikov so se v znakovnem jeziku naučili pokazati ime države, iskali so palindrome in najdaljše besede v različnih jezikih, reševali so spletne kvize.
7. Potek in izvedba:
Priprava predstavitve izbranega kulturnega dogodka, geografske lege in drugih značilnosti izbrane evropske države. Fotografije izdelkov smo objavili na šolskem FB profilu. Fotografija z največ "všečki" je zmagala. Zmagovalci so prejeli sladko presenečenje. Aktivnosti smo zaključili s kratko predstavitvijo dneva jezikov po šolskem radiu.
8. Rezultati:
Dijaki so pripravili različne predstavitve: plakat, predstavitev, poslikava table. Uporabljali so IKT in poiskali različne informacije o državi, njenih kulturnih dogodkih, obnovili so znanje geografije. Naučili so se, kaj je palindrom, spoznavali najdaljše besede v različnih jezikih.
Z zanimanjem so opazovali, kako v znakovnem jeziku pokazali ime države, tudi sami so to z veseljem poskušali.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Vsi sodelujoči so v izdelavo svoje predstavitve vložili veliko truda. Pri pouku tujih jezikov so sodelovali vsi, tudi tisti, ki so večinoma bolj tihi. Šola je bolj pisana, saj so po vratih učilnic opazimo plakate z imeni držav, v učilnicah so opazne različne predstavitve.
10. Odzivi:
Na FB profilu šole so objavljene fotografije, ki ponazarjajo priprave na Evropski dan jezikov in fotografije nastalih izdelkov. Hkrati smo na spletni strani šole objavili novico o Evropskem dnevu jezikov.
http://www.srednja.prometna.net/novice-prva-stran/131-26-september-evropski-dan-jezikov
11. Fotografije



BRANJE PRAVLJIC V TUJIH JEZIKIH OB SVETOVNEM DNEVU JEZIKOV IN RAZSTAVA


5.10.2014 21:48
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Monika Krančič , NEMŠČINA, OŠ I Murska Sobota
2. Sodelujoči:
27 učencev (6.-9. razreda)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
OŠ I Murska Sobota, 25.9.2014
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
branje pravljic v tujih jezikih ob svetovnem dnevu jezikov in
razstava
5. Cilji:
- vzpodbuditi večjezičnost pri učencih
- vzpodbuditi bralno kulturo pri učencih
6. Vsebina:
Pravljice
7. Potek in izvedba:
Učenci od 6. do 9. razreda so brali pravljico v tujem jeziku (angleščina, francoščina, madžarščina, nemščina, romščina, slovaščina, španščina) v posameznem oddelku (imamo 27 oddelkov od 1. do 9.razreda). Izbrali smo učencem znane pravljice, nekatere so si učenci sami izbrali in jih prebrali. Učenci od 1. do 5. razreda so pravljico ilustrirali, ostali so spoznali nekaj novih besed in dejavnost smo nadaljevali kasneje pri TJ. Dejavnost je trajala od 10 do 30 min., odvisno od dolžine knjige in aktivnosti učencev.
8. Rezultati:
Ilustracije smo izobesili na pano,
V okviru svetovnega dneva jezikov pa tudi pripravili razstavo na temo pravljice (6 znanih pravljic smo ilustrirali in napisali naslove v več jezikih.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
kot bralci tako poslušalci so aktivnost pozitivno sprejeli in si še želijo kaj takega, večina učiteljev je bila navdušena, nekateri so cello predlagali kot vsakomesečno aktivnost.
10. Odzivi:
http://www.osenams.si/index.php/solski-mediji/category/189-svetovni-dan-jezikov



-JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU -DIJAKI NAGOVARJAJO MIMOIDOČE V MESTNEM JEDRU V TUJEM JEZIKU IN JIM DELIJO ZGIBANKO, KI JE NASTALA KOT MEDPREDMETNA POVEZAVA TUJIH JEZIKOV IN BIOLOGIJE (OGLAŠANJE ŽIVALI V RAZLIČNIH JEZIKIH)


5.10.2014 20:18
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Prva gimnazija Maribor
Medpredmetno sodelovanje aktiva tujih jezikov (nemščine) in aktiva naravoslovja (biologije)
Brigita Praprotnik,
Nataša Kralj
Sanja Šabeder Jaušovec,
Martina Vrecl,
Andreja Senčar,
2. Sodelujoči:
dijaki tretjih in četrtih letnikov
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Prva gimnazija Maribor in mestno jedro
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
-jezikovna dejavnost pri pouku
-dijaki nagovarjajo mimoidoče v mestnem jedru v tujem jeziku in jim delijo zgibanko, ki je nastala kot medpredmetna povezava tujih jezikov in biologije (oglašanje živali v različnih jezikih)
5. Cilji:
-osveščanje dijakov in mimoidočih v mestu glede pomena (tujih) jezikov
6. Vsebina:
-učitelji smo pri pouku jezikov z dijaki s pomočjo zgibanke, ugotavljanja različnih jezikov, kvizov, ... diskutirali o pomenu jezikov v današnjem življenju
-dijaki tretjih letnikov so v mestnem jedru nagovarjali mimoidoče v tujem jeziku, jim delili zgibanke (oglašanje živali v različnih jezikih) in se pogovarjali v različnih jezikih
7. Potek in izvedba:
-jezikovne dejavnosti so potekale pri pouku, dne 26. 9. 2014
-dijaki tretjih letnikov pa so v dopoldanskih urah v prepoznavnih majicah z napisom pogovori se z menoj v tujem jeziku v mestnem nagovarjali mimoidoče
8. Rezultati:
-zgibanka o oglašanju živali v različnih jezikih
-nova spoznanja dijakov, zanimivosti o jezikih in pomenu le-teh v današnjem življenju
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Opažamo, da se dijaki dandanes zelo zavedajo, kakšne prednosti prinaša znanje jezikov, zelo so odprti in brez predsodkov glede spoznavanja in učenja novih jezikov, kar so dokazali z lastnimi izkušnjami in sodelovanjem v dejavnostih, povezanih z jeziki.
10. Odzivi:
Odzivi so zelo pozitivni, dijaki so z zanimanjem sodelovali v diskusijah, kvizih, prepoznavanju jezikov ... tudi po dejavnostih 26. 9. 2014.
Tudi dijaki na terenu so izpostavili pozitivne izkušnje predvsem z turisti, ki obiščejo Maribor in se radi odzovejo povabilo k pogovoru.
V priponki je dijakinja PGM Tina Brezner z turistkami iz Avstrije.
11. Fotografije



JEZIKOVNA TRŽNICA - JEZIKOVNO-KULTURNE DELAVNICE, KULINARIČNE TER PLESNO-ŠPORTNE DELAVNICE


30.9.2014 11:49
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Polona Švajger, tuji jeziki (angleščina), Osnovna šola Brežice, zunanji izvajalci, prostovoljci
2. Sodelujoči:
zunanji izvajalci, starši ter učitelji OŠ Brežice
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
26. 9. 2014, prostori Osnovne šole Brežice
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Jezikovna tržnica - jezikovno-kulturne delavnice, kulinarične ter plesno-športne delavnice
5. Cilji:
 Krepijo svojo nacionalno identiteto in jo razumejo ter oblikujejo zavest o sebi kot posamezniku in kot pripadniku skupnosti v interakciji z drugimi v Evropi in svetu, ob tem razvijajo in krepijo lastne kulturne vrednote.
 Spoznavajo in spoštujejo razlike v vrednostnih sistemih različnih jezikovnih, nacionalnih, verskih in drugih skupin.
 Se ozaveščajo o evropski in svetovni kulturni dediščini in kulturni ter jezikovni raznolikosti Evrope in sveta.
 Pokažejo zanimanje za druge in spoštovanje do drugih, se izogibajo stereotipom in predsodkom, imajo osebno integriteto in spoštujejo integriteto drugih.
6. Vsebina:
Jezik, kultura, ples, hrana, znamenitosti, posebnosti, zanimivosti.
7. Potek in izvedba:
1. Izvajalci so se zbrali ob 7.50 v zbornici šole, kjer so dobili kratka navodila (že prej obveščeni o poteku dne).
2. Delavnice so se začele ob 8.20 (1. šolsko uro) in končale po 4.uri (11.55). 5. šolsko uro so učenci v matičnih učilnicah naredili evalvacijo delavnic z razrednikom.
3. Po končani delavnici, učitelj spremljevalec odpelje učence k naslednji delavnici, izvajalci ostanejo v isti učilnici.
4. Če ima razred na urniku kulinarično delavnico gredo učenci v učilnico GOS – predpasniki.
5. Če ima razred na urniku športno-plesno delavnico, gre v telovadnico oz. dvorano – športni copati ter udobna oblačila.
6. Na vrata smo dali oznake – država izvajalca + ime in priimek izvajalca (za lažjo orientacijo in da ne bi prihajalo do nepotrebnega odpiranja vrat učilnic).
7. Razredniki so dobili urnik razreda za ta dan, kjer je bil zapisan izvajalec delavnice, država in učilnica, kjer se bo delavnica izvajala.
8. Rezultati:
Spoznali so nove abecede, nove pisave, države, narode, jezik, plese.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
+
dobra organizacija
lepe in zanimive predstavitve
različne predstavitve
predmeti, ki so jih prinesli gostje
zanimivi gostje
zanimivi jeziki
-
premalo časa
imeli bi več delavnic, ne samo štiri

Takšna organizacija in izvedba zasluži vse pohvale -
najlepša hvala, tudi otroci so bili zadovoljni in polni vtisov,
še na avtobusni postaji so se pogovarjali o zanimivostih.

Učenci so neizmerno uživali, kar je bilo razvidno že po njihovih obrazih. Z velikim zanimanjem so poslušali, spraševali, si pisali v zvezke…skratka, imeli so se fajn, jaz pa tudi, saj je bil dan brez hektičnih trenutkov in zares prijeten in sproščujoč.
Bravo!!!!!

10. Odzivi:
Posnetek Jezikovne tržnice pri nas:

http://www.youtube.com/watch?v=TFkrUves9m4
11. Fotografije



JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU OZ. JEZIKOVNI TEDEN.


28.9.2014 17:34
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Robert Šupe, prof. geografije in zgodovine, Gimnazija Novo mesto, Seidlova cesta 9, 8000 Novo mesto
2. Sodelujoči:
Dijaki 2. in 3. letnika, učitelji
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
od 22. do 26. 9. 2014, v učilnicah in zbornici Gimnazije Novo mesto
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Jezikovna dejavnost pri pouku oz. jezikovni teden.
5. Cilji:
Dijaki/dijakinje razvijajo:
• zmožnost poslušanja in razumevanja tujega govora v različnih okoliščinah (na ekskurzijah, potovanjih ipd.);
• sposobnost branja in razumevanja poljudnih in preprostejših strokovnih vsebin ter uporabe ustreznih pripomočkov (branje in razumevanje knjižnih in elektronskih virov);
• vedoželjnost do jezikov na splošno in zanimanje za medkulturno (jezikovno) sporazumevanje (vključevanje v mednarodne projekte, izmenjave, sodelovanje ipd. na šolski ali osebni ravni).
6. Vsebina:
Odločil sem se, da dijakom in sodelavcem (učiteljem) predstavim 14 izbranih del ljubezenske poezije v hrvaškem in srbskem jeziku. To so Povratak (Dobriše Cesarić), Ove noći (Pablo Neruda), Povratak (Antun Branko Šimić), Annabel Lee (Edgar Allan Poe), Naša tajna (Desanka Maksimović), Zbog ljubavi ( Paul Elurad), Ti koja imaš nevinije ruke (Vesna Parun), Ljubavna pjesma (Rainer Maria Rilke), Sjaj u travi (William Wordsworth), Sanjam kako idem pored tebe (Dragutin Tadijanović), Čekaj me (Konstantin Simonov), Samotna ljubav (Antun Gustav Matoš), Volio sam vas (Aleksandar Sergejevič Puškin) in Za tebe moja ljubavi (Jacques Prévert).
7. Potek in izvedba:
26. septembra 2014, ob 7. uri zjutraj do 14. ure popoldan, bodo besedila pesmi počasi in istočasno tekla na velikem šolskem displayu (zaslonu) na hodniku, kjer ga bodo lahko brali dijaki ter na manjšem displayu v zbornici, kjer mu bodo lahko sledili učitelji.
8. Rezultati:
Nova spoznanja in znanja učencev/dijakov in učiteljev.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Anonimna anketa (evalvacija).
10. Odzivi:
https://www.facebook.com/gimnm
11. Fotografije