VAŠE PEDAGOŠKE IZKUŠNJE - 2015


Na tej strani objavljamo vaše pedagoške izkušnje. Oddani vnosi so razvrščeni od najnovejših do najstarejših.

JEZIKOVNA DEJAVNOST V PODALJŠANEM BIVANJU. IZVAJANJE JE POTEKALO V ČASU SAMOSTOJNEGA UČENJA IN USTVARJALNO PREŽIVLJANJA ČASA.


8.11.2015 23:53
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Iris Valantič, prof. razrednega pouka, učenci 3., 4. in 5. razreda OŠ Solkan, POŠ Grgar (25 učencev)
2. Sodelujoči:
Učenci 3., 4. in 5. razreda OŠ Solkan, POŠ Grgar (25 učencev)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Od 21. 9. 2015 do 25. 9. 2015, POŠ Grgar, učilnica
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Jezikovna dejavnost v podaljšanem bivanju. Izvajanje je potekalo v času samostojnega učenja in ustvarjalno preživljanja časa.
5. Cilji:
Učenci:
- razvijajo ustvarjalnost na jezikovnem področju,
- utrjujejo stara znanja angleškega jezika,
- pridobivajo nova znanja angleškega jezika,
- pridobivajo nova znanja francoskega jezika,
- pridobivajo nova znanja italijanskega jezika,
- se učijo uporabljati različne vire (slovarje, priročnike, internet),
- razvijajo zmožnost poslušanja tujega jezika,
- se učijo izgovorjave tujega jezika,
- pojejo pesmi v tujih jezikih,
- izdelajo plakat,
- obeležijo evropski dan jezikov.
6. Vsebina:
Skupaj z učenci smo si ogledali jezikovno bogastvo Evrope in se odločili, da se bomo naučili in podrobneje spoznali angleški, italijanski in francoski jezik. Te jezike smo izbrali, ker se učenci večkrat srečujejo z njimi, ker se jezika učijo v šoli (angleški jezik), ker imajo sorodnike in prijatelje, ki govorijo te jezike, ker je jezik naše sosednje države (Italije) in živimo blizu državne meje ter zaradi posebnosti jezika (francoski jezik).
7. Potek in izvedba:
Učenci so teden dni pred evropskim dnevom jezikov (od 21. 9. 2015 do 25. 9. 2015) med pedagoškim procesom v podaljšanem bivanju spoznavali angleški, italijanski in francoski jezik.
Po dokončanju domače naloge so poslušali posebnosti jezikov, si ogledali zanimive slovarje, slikovne knjige, poslušali pesmi v tujih jezikih, spoznavali so jezike skozi zabavne igrice na interaktivni tabli, se učili abecede v treh tujih jezikih in izdelali zanimiv plakat. Naučili so se različne tuje izraze, spoznali so jezikovno pestrost nekaterih tujih jezikov in ugotovili, da je znanje jezikov pravo bogastvo posameznika, saj omogoča medsebojno komunikacijo in spoznavanje novih kultur.
8. Rezultati:
Učenci so preko iger, petja, poslušanja, pisanja, branja pridobili veliko novega jezikovnega znanja, učenje jim je bilo zabavno, pridobili so zanimanje za učenje tujih jezikov. Veselili so se vsake naučene besede in stavka. Izdelali so plakat in ga razstavili v razredu.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Učenci so bili ponosni na nova pridobljena znanja, ki so ga z navdušenjem delili z drugimi. Spodbudilo je njihovo zanimanje za učenje tujih jezikov.
Nekaj razmišljanj učencev:
- Najbolj všeč sta mi francoski in angleški jezik. Rada bi se dobro naučila oba jezika. Zelo mi je bilo lepo, ko smo peli v angleškem in francoskem jeziku. V vseh treh jezikih znam povedati, da imam rada mačke: I love cats, Amo i gatti, Je aime les chats.
- Lepo mi je bilo, ko smo poslušali pesmice v tujih jezikih in se jih učili ter vadili. Moja druga sestrična je iz Vancouvra in z njo govorim v angleškem jeziku.
- Izdelali smo plakat, kjer deklica pozdravi v angleškem, italijanskem in francoskem jeziku, deček pa odzdravi v angleškem, italijanskem in francoskem jeziku. Narisali smo veliko stvari, napisali števila do deset, različne barve, živali, sadje, gozd, šolo, knjigo ter jih zapisali v vseh treh tujih jezikih. Izdelovanje plakat mi je bilo zelo všeč.
- Všeč mi je bilo, ko smo se igrali igrice v francoskem jeziku in ko smo se učili italijanski jezik. Francoski jezik mi je zelo všeč, ker je poseben. Rad bi se ga dobro naučil.
- Lepo mi je bilo, ko smo risali na plakat našo šolo in zapisali prevod v angleškem, italijanskem in francoskem jeziku: school, scuola, ecole. Upam, da se bom dobro naučila italijanski jezik, ker mi je zelo všeč.
10. Odzivi:
Pozitivni odzivi, objava na spletni strani šole:
http://www.sola-solkan.si/2015/09/30/obelezitev-svetovnega-dneva-jezikov/
11. Fotografije



OGLED ARGENTINSKEGA FILMA: "UN CUENTO CHINO". IZBRANA TEMA: (NE)KOMUNIKACIJA.


8.11.2015 20:53
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Avtorica: Nataša Peunik, profesorica španščine;
šola: I. gimnazija v Celju, Kajuhova 2, 3000 Celje
izvajalci: profesorji tujih jezikov (angleščina, nemščina, španščina, francoščina): Dušanka Veronek, Andrejka Lorenčak, mag. Alenka Blake, profesorica Damjana Rebek, Uršula Zdovc, Marjetka Pintarič, Marco Wolf.
2. Sodelujoči:
Dijaki 2. in 3. letnika programov splošne gimnazije, klasične gimnazije, umetniške gimnazije in športnega oddelka (kakšnih 400 dijakov).
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Čas: teden dni pred Evropskim dnevom jezika smo profesorji tujih jezikov izvedli pripravo na ogled filma "Un cuento chino". Glavna tema, ki smo jo obravnavali je bila komunikacija in ovire pri komunikaciji. Učitelji smo si porazdelili razrede, tako da se je vsak razred pripravljal na temo v enem izmed tujih jezikov, ki se poučujejo pri nas.
Sledil je ogled filma.
Za glavno aktivnost po ogledu filma (snemanje kratkega filma na temo komunikacije) so imeli dijaki časa dva meseca.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Ogled argentinskega filma: "Un cuento chino".
Izbrana tema: (ne)komunikacija.

5. Cilji:
- Predstaviti jezik kot sredstvo komunikacije
- Poudariti pomen verbalne in neverbalne komunikacije
- Spodbuditi razmišljanje o stereotipih, ki omogočajo ali onemogočajo komunikacijo
- Razvijati kreativnost dijakov s spodbujanjem snemanja kratkega filma
6. Vsebina:
Film je umetniško sredstvo, ki je dijakom zelo blizu, zato smo za osrednji dogodek letošnjega dneva jezikov izbrali film v enem izmed jezikov, ki jih poučujemo na I. gimnaziji: "Un cuento chino" argentinski film.

Vsebina filma:
Film govori o srečanju dveh moških iz popolnoma različnih svetov: iz Argentine in Kitajske. Ne glede na to, da je materni jezik od vsakega izmed njiju izmed najbolj razširjenih jezikov na svetu, govorita le svoj materni jezik in mora komunikacija steči na drug, nejezikovni način.

Film ponuja obravnavanje veliko različnih tematik, med njimi najbolj izstopa nezmožnost komunikacije zaradi jezikovne in kulturne ovire.
7. Potek in izvedba:
Priprava na ogled filma (1 šolska ura pri enem izmed tujih jezikov):

Uvod:
Dijakom pokažemo fotografijo »Confused conversation« in jih vprašamo, ali lahko uganejo, kaj je tema današnje ure.

Jedro:
1. Dijakom pokažemo fotografijo »Miscommunication Cartoon« in jih vprašamo, kako lahko interpretirajo to fotografijo. (Če ne gre v želeno smer, lahko pomagamo z vodenim razgovorom: jezik, način, kako se nekaj pove, kaj želimo razumeti in zakaj)

2. Dijakom predvajamo naslednji posnetek:
"A failure to communicate": https://www.youtube.com/watch?v=8Ox5LhIJSBE
Razgovor: Zakaj komunikacija na začetku ni stekla? Kako nezmožnost komunikacije vpliva na naše življenje?
3. Zamisli si, da se po nekem čudnem naključju znajdeš na Kitajskem, si izgubljen/a, ne znaš jezika, nimaš denarja in ne prijateljev ali znancev. Kako bi se počutil? Kaj bi naredil? Kako bi poskusil komunicirati? (V tem delu je zaradi lažje predstave smiselno pokazati kak posnetek ali fotografijo enega izmed kitajskih velemest, da dobijo dijaki občutek številčnosti)
P. S.: Na Kitajskem ne dela Google niti Facebook niti youtube
4. Dijakom predvajamo trailer
Un cuento chino (trailer con subtítulos en inglés)
https://www.youtube.com/watch?v=-vZuLZ1ROzM
Napišemo ključne besede na tablo in jim damo navodila, da napišejo kratko vsebino filma (na podlagi videnega, 5 stavkov. ) in/ promocijski slogan.
Razložimo, kaj pomeni naslov v originalu in v jeziku, ki ga poučujemo.
Špa: Un cuento chino – lažniva zgodba, zavita v veliko različnih okraskov (eng. Tall tale)
Prevod naslova filma v druge jezike:
Eng: Chinese Take-Away/Chinese Take-Out
Nem: Chinese zum Mitnehmen
Fra: El Chino

Zaključek:
1. Dijaki preberejo svoja besedila.
2. Četudi jezik znamo, ni nujno, da se razumemo. Predvajamo posnetek: "Communiction barriers" (George W. Bush, Condoleezza Rice)
https://www.youtube.com/watch?v=D3a3fgUkw6c

Ogled filma (2 šolski uri)

Aktivnosti po ogledu filma:
- Razgovor in refleksija o ogledanem filmu (pri pouku)

- Natečaj za snemanje kratkega filma
Naslovi:
- "Veliko srce odpre vrata vsaki komunikaciji"
- "Nikoli si nisem mislil/a, da se lahko tako zabavam z nekom, ki ga ne razumem niti besede"

Dijake vabimo, da na temo komunikacije posnamejo kratek film (2 – 5 minut).
Pri ocenjevanju izdelkov se bo upoštevalo:
- Aktualnost tematike
- Izviren pristop k obravnavani temi
- Sporočilnost posnetka
- Vizualna podoba
- Igralska in tehnična dovršenost

Rok za oddajo: 30. 11. 2015

8. Rezultati:
Oprijemljivi:
Kratki filmi na temo (ne)komunikacije. (Rok za oddajo posnetkov je do konca meseca, tako da na posnetke še čakamo.)
Članek enega izmed dijakov za šolsko spletno stran.

Neoprijemljivi:
Odzivi pri uri, ki smo jo namenili pripravi na film, so bili zelo pozitivni in marsikomu so posnetki in razgovor dali misliti: kaj storiti, ko komunikacija ne steče, koliko na naš način komunikacije vplivajo stereotipi... Dijaki so v razgovoru izrazili veliko zanimanja za obravnavano tematiko in s svojim razmišljanjem pokazali, da bodo v bodoče o ustrezni komunikaciji večkrat premišljevali.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Refleksija ene izmed profesoric:
"Ideja, da ob evropskem dnevu jezikov z dijaki izpeljemo dejavnosti na temo "Komunikacija", se mi je v času, ko postaja hitra in površna komunikacija vse pogostejša, pogrešamo pa pristen, oseben, poglobljen pogovor, zdela zelo primerna. Dijaki so uvoden pogovor na temo ob ilustracijah in posnetkih zelo dobro sprejeli. Tema jih je pritegnila, bili so aktivni. Film so spremljali z mešanimi občutki, odvisno od predhodnih izkušenj z nekomercialno filmsko kulturo in seveda od odprtosti za spoznavanje drugačnosti, kar se tiče zvrsti filma in drugačnosti kulture, ki jo film predstavlja. Pogovor po filmu je pojasnil marsikatero nejasnost, izmenjali smo si mnenja in tako potrdili pomembnost pogovora. Pri tem smo vadili način kritičnega mišljenja, saj sem dijake pozvala, da so svoja različna mnenja tudi argumentirali."

Veliko dijakov splošne gimnazije je oddalo anonimne refleksije, skupna misel vseh refleksij je: "Bilo je zelo zanimivo in poučno, pa tudi zabavno."

Nekaj dijakov je napisalo tudi malo daljša razmišljanja:

"Dan jezikov na temo komunikacije mi je bil na splošno všeč. Film se mi je zdel zanimiv in je na zabaven način prikazal probleme, s katerimi se lahko soočamo pri komunikaciji. tudi sama tema mi je bila všeč, ker o njej še nisem nikoli kaj veliko razmišljal in sem se naučil dosti novega skozi učni proces, ki se mi je zdel zanimiv in me je pritegnil. Želel bi si, da bi bilo takih projektov v prihodnosti še več." Lan, 3. letnik klasične gimnazije

"Zmožnost komuniciranja z jezikom je najpomembnejši dosežek človeške vrste. Zagotovo si ne predstavljamo, kako bi družba danes funkcionirala brez jezika, zato je pomembno, da se vsako leto spomnimo na jezik kot temelj sodobne družbe. Znanje jezikov nam pomaga predvsem zato, ker je svet globalno mesto, kjer se srečuje veliko različnih jezikov. Menim, da je bilo pomemembno, da smo se pri uri tujega jezika pogovorili o komunikaciji. Pogledali smo si tudi posnetke o možnih nesporazumih, ki nastanejo pri pomankljivem znanju tujega jezika. Zelo zanimiv je bil tudi ogled filma na temo komunikacije." Tim, 3. letnik splošne gimnazije

"Uvod v dan jezikov se mi je zdel zabaven, še posebej, ker smo si ogledali posnetke, na katerih so bili prikazani načini, kako se lahko sporazumevamo tudi brez govorjenja. Film se mi je zdel zelo zanimiv, ker so prikazali, kaj vse lahko človeka doleti v življenju, če pristane v državi, kjer ne pozna jezika." Nejc, 3. letnik športnega oddelka.

"Eno šolsko uro pred ogledom filma smo se pri predmetu španščina pripravljali na film. Mislim, da je prav, da smo se na film pripravili, saj smo ga potem bolje razumeli. Razpravljali smo tudi o tem, kako se kretnje po vsem svetu razlikujejo, kar je bilo zelo zanimivo, nato smo se pogovarjali še o vsebini filma. Film "Un cuento chino" mi je bil zelo všeč, saj ni bil v vsakdanjem jeziku (angleščini ali slovenščini), temveč v španščini." Tajda, 3. letnik klasične gimnazije.

10. Odzivi:
Člani novinarksega krožka Kajuh Press so za šolsko spletno stran ob praznovanju dneva jezikov pripravili dva prispevka:

Članek na temo praznovanja dneva jezikov:
http://www.prvagim.si/evropski-dan-jezikov-smo-praznovali-tudi-kajuhovci.html

Intervju s profesorico Duško Veronek (dolgoletna profesorica nemščine in angleščine na I. gimnaziji):
http://www.prvagim.si/vsak-jezik-je-bogat-na-svoj-nacin-intervju-s-profesorico-veronek.html

Na šolskem Facebooku https://www.facebook.com/I-gimnazija-v-Celju-1496078257348627/ smo dijake vseskozi pripravljali na dan jezikov in jih na različne načine vabili k sodelovanju: povezava do reševanja kviza s strani, namenje Evropskemu dnevu jezikov ...
11. Fotografije



KULTURNI DAN - DAN JEZIKOV SPOZNAVANJE MED-KULTURNOSTI JEZIKOV EVROPSKE UNIJE IN OSTALIH DRŽAV EVROPE.


8.11.2015 12:15
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Marija Črnčič inTamara Škafar učiteljici razrednega pouka, OŠ Janka Padežnika Maribor, babica ene izmed učenk 5. B razreda
2. Sodelujoči:
Učenci petih razredov
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
26. 9. 2015, v prostorih OŠ Janka Padežnika, Iztokova 6, Maribor, učilnici petih razredov.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Kulturni dan - DAN JEZIKOV

Spoznavanje med-kulturnosti jezikov Evropske unije in ostalih držav Evrope.

5. Cilji:
- učenci spodbuditi k učenju tujih jezikov,jih osvestiti o pomembnosti večjezičnosti.
- skozi različne jezikovne dejavnosti spodbuditi razvoj sporazumevalnih zmožnosti
- spodbuditi zavedanje o pomembni skrbi za krepitev medkulturne in socialne zmožnosti.
- z načrtovanimi in usmerjenimi aktivnostmi spodbuditi otroke za uporabo jezikovnih dejavnosti v novih situacijah.
-preko ustvarjalnih dejavnosti razviti veselje do učenja in pridobivanja novih izkušenj (jezikovnih, socialnih, medkulturnih,vseživljenjskih).-
-Iskanje in spoznavanje besed in pozdrava v vseh jezikih ter njihov zapis na kartonček,

- medkulturni di
6. Vsebina:
Delavnici s pripravo podlog za na mize z besedno zvezo DOBER TEK v različnih j jezikih in kartončkov z zastavami s pozdravi DOBER DAN v vseh jezikih.
7. Potek in izvedba:
Učenci petih razredov so na poseben kartonček so učenci narisali zastavo, jo primerno pobarvali in spodaj zapisali pozdrav v jeziku zastave.
Nato smo te kartončke - vzeli smo kar pladnje za serviranje kosa torte - pritrdili na vrata vseh učilnic naše šole.
Druga skupina je pripravila podloge za na miizo, jo barvno opremila s slikami različnih jedi in nanjo napisala DOBER TEK v različnih jezikih.

Pred tem smo se pogovorili, predstavili, kaj pomeni Evropski dan jezikov. V ta namen je v naš razred, kot gostja prišla tudi babica učenke Tise Simerl, ki je po rodu Madžarka in se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo, kjer si je ustvarila družino. Predstavila je svoj jezik, govorila v njem in celo recitirala njeno najljubšo slovensko pesnitev Zdravljico v Madžarskem jeziku. Učenci so se čudili a hkrati bili navdušeni nad njeno predstavitvijo, navdušenjem nad našo deželo in hkrati spoznavali tako drugačen jezik naše sosednje države.
8. Rezultati:
- Pozdravi različnih držav še danes pozdravljajo učence na vratih ko vstopajo v razrede, s tem ostaja tudi spoznanje o nekem novem jeziku, zastav predvsem kot vizualna podoba.
Učenci so se naučili pozdravljati v različnih jezikih, kar bodo lahko prenesli v vsakdanje življenje, posebej kadar bodo obiskali določeno državo.
V jedilnici so učence naše šole sprejele nove podloge, ki so jih uporabili ob kosilu in tako spoznavali različne tuje besede za dober tek ob hrani.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Učenci so bili in so še ponosni na svoje novo pridobljeno znanje in izdelke.
10. Odzivi:
O obeležit- vi dneva jezikov smo objavili kratek prispevek na šolski spletni strani s fotografijami.
Napisi na šolskih učilnicah - pozdravi, jedilne podloge.
11. Fotografije



PREDSTAVITEV OSNOVNE ŠOLE MIRNA IN OKOLICE V OBLIKI 8 KRATKIH (VSEBINSKO ENAKIH) FILMOV V 8 RAZLIČNIH JEZIKIH, KI SE JIH UČIMO V ŠOLI ALI JIH GOVORIJO UČENCI, NJIHOVI PRIJATELJI TER UČITELJI DOMA.


7.11.2015 18:29
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Osnovna šola Mirna:
učenci 8. razreda OŠ Mirna z razredničarko Ireno Dular, učenka 7. razreda Elsa Matoshi, učiteljici Simona Koščak in Marlies Bračko, Igor Višček, Barbara Lokar, Mariusz Hysz
2. Sodelujoči:
26 učencev 8. razreda OŠ Mirna z učiteljicama Ireno Dular in Simono Koščak (slovenščina, angleščina, nemščina), osmošolec Ismail Veljačić (bosanski jezik), učenka 7. razreda Elsa Matoshi (albanski jezik), osmošolka Klara Kramar in njena mama Barbara Lokar (italijanščina), učiteljica Marlies Bračko (nizozemščina), Mariusz Hysz (poljščina), Igor Višček (snemanje, fotografiranje, montaža).
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
ČAS: september, oktober in začetek novembra 2015 med urami angleščine, nemščine in pred/po pouku.

KRAJ: OŠ Mirna, okolica šole, kraj Mirna

4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Predstavitev Osnovne šole Mirna in okolice v obliki 8 kratkih (vsebinsko enakih) filmov v 8 različnih jezikih, ki se jih učimo v šoli ali jih govorijo učenci, njihovi prijatelji ter učitelji doma.
5. Cilji:
- Seznaniti se s pomenom obeleženja evropskega dneva jezikov;
- pridobiti oprijemljiv rezultat: predstavitev šole in okolice v avdio-vizualni obliki v vseh jezikih, ki so povezani z našo šolo in njenimi ljudmi;
- med sabo povezati učence, učitelje, starše in prijatelje doma;
- delati v skupini, poslušati druge, se prilagajati in učiti strpnosti;
- začutiti različne jezike, njihovo melodijo in ritem;
- preizkusiti se v prevajanju iz maternega jezika v jezik, ki se ga učenci učijo kot tuji jezik;
- negovati medkulturni dialog;
- razmišljati o pomenu znanja jezikov v globalnem svetu.
6. Vsebina:
Predstavitev šole in okolice v jezikih, ki so prisotni v ožjem in širšem okolju: v šoli, med učenci in učitelji doma ter med prijatelji.
7. Potek in izvedba:
Osmošolci so predlagali predstavitev naše šole in okolice v čim več jezikih v obliki kratkega filma. Najprej smo napisali besedilo v slovenščini. Za tem smo razmišljali o jezikih, prisotnih v našem okolju. Med urami angleščine in nemščine sta pod mentorstvom Irene Dular in Simone Koščak nastajala prevoda v omenjena jezika. Učenca, ki govorita albanski in bosanski jezik, Elsa Matoshi in Ismail Veljačić, sta besedilo iz slovenščine prevedla v svoj materni jezik. Učiteljica Marlies Bračko je prispevala prevod v nizozemščino. Barbara Lokar je besedilo prevedla v italijanščino, hči Klara Kramar pa ga je prebrala. Mariusz Hysz, prijatelj osmošolke, je pomagal s prevodom v poljščino. Sledilo je snemanje in fotografiranje šole, utripa na šoli in okolice ter montaža, pri čemer nam je pomagal Igor Višček. S sodelovanjem učencev, učiteljev, drugih zaposlenih na šoli, staršev in prijateljev učencev smo naredili nekaj, kar je za nas novo, zanimivo in prenosljivo v druga učna okolja. Ob nastajanju končnega izdelka smo pridobili novo znanje in širili obzorja, obenem pa tudi spoznali, kaj bi lahko v prihodnje naredili bolje. Veseli me predvsem dejstvo, da so vsi sodelujoči pokazali ogromno dobre volje in izvedbi projekta namenili svoj prosti čas, za kar smo jim zelo hvaležni.

8. Rezultati:
Na spletni strani OŠ Mirna ( http://www.os-mirna.si/ ), pod zavihkom Projekti in nadalje Povezovanje med jeziki bo objavljenih vseh osem filmov (vsak je dolg nekaj več kot 4 minute). Filme nameravamo posredovati tudi Občini Mirna.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Ko smo se odločili za naš mali projekt, smo mislili, da bo vse skupaj preprostejše, kot se je izkazalo kasneje. Za vse nas je bila to prva tovrstna izkušnja. Vključevala je več dejavnosti: prevajanje, branje tujejezičnih besedil, ki niso del vsakdanjega besedišča učencev, snemanje kadrov in fotografiranje, časovno usklajevanje med avtorji in sodelujočimi, montaža (sinhronizacija zvoka in slike). Vse se je izšlo predvsem z obilo dobre volje in pripravljenosti prav vseh sodelujočih, ki so izvedbi projekta namenili svoj dragoceni prosti čas in bili ves čas pozitivno naravnani. To je tisto, kar daje skupnemu delu dodano vrednost. Menim, da so bili cilji dobro realizirani. Zaključim pa lahko še: V slogi in povezovanju med ljudmi (in jeziki) je moč!
10. Odzivi:
Ker nam je projekt vzel več časa, kot smo načrtovali, o odzivih ta trenutek še ne morem veliko napisati, saj bodo filmi na spletu objavljeni šele te dni. Med ustvarjanjem končnega izdelka pa lahko rečem, da so bili nad idejo navdušeni vsi - učenci, učitelji in vsi sodelujoči. Učenci so ves čas z veseljem aktivno sodelovali, saj jih je projekt zelo pritegnil. Besede učencev: Zanimivo in zabavno je, ko delamo nekaj drugačnega izven pouka in se ob tem naučimo veliko novega.



1. PODELITEV DSD DIPLOM NA DVEH STOPNJAH (DSD1 IN DSD2) S KULTURNIM PROGRAMOM 2. OBELEŽITEV 25.OBLETNICE ZDRUŽITVE NEMČIJE Z OTVORITVIJO RAZSTAVE, KI NAM JO JE ODSTOPILO NEMŠKO VELEPOSLANIŠTVO V LJUBLJANI 3. RAZSTAVA PLAKATOV OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV IN DNEVU NEMŠKEGA JEZIKA 4. POGOSTITEV


6.11.2015 00:36
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Profesorice nemščine na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj:
Sabina Konc, mag; Vesna Arh, mag; Marija Vreček Sajovic, mag. in
mag. Rada Legat Benedik (vodja aktiva)
Dijaki, ki so nastopali in vodili program.
2. Sodelujoči:
Dijaki 3. in 4. letnikov, prejemniki DSD diplom (34 dijakov)
Dijaki nastopajoči: Metka Rauter, 3.letnik, petje, igranje kitare in klavirja; Tilen Lotrič, 2.letnik, petje
Povezovalca programa: Ana Piber Rant (nemščina) in Luka Blatnik (slovenščina)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva 65, Kranj
30. 9. 2015 ob 17.00 uri
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
1. Podelitev DSD diplom na dveh stopnjah (DSD1 in DSD2) s kulturnim programom
2. Obeležitev 25.obletnice združitve Nemčije z otvoritvijo razstave, ki nam jo je odstopilo Nemško veleposlaništvo v Ljubljani
3. Razstava plakatov ob evropskem dnevu jezikov in dnevu nemškega jezika
4. Pogostitev
5. Cilji:
Dijake želimo spodbuditi k učenju tujih jezikov, še posebno nemščine ter
jih osvestiti o pomebnosti večjezičnosti.
Ob tej priložnosti se želimo spomniti dogodkov iz preteklosti, ki so zaznamovali zgodovino, tokrat združitev obeh Nemčij v enotno državo.
Predstavitev dela naše šole širši javnosti.
6. Vsebina:
Na Gimnaziji Franceta Prešerna smo pri poučenju tujih jezikov zelo aktivni. Še prav posebej pri učenju nemščine, saj smo ena redkih slovenskih šol, ki že vrsto let izvaja program »NEMŠKA JEZIKOVNA DIPLOMA« (Deutsches Sprachdiplom – DSD). Mednarodni izpit DSD poteka po vsem svetu v enaki obliki in dokazuje aktivno znanje nemškega jezika. V preteklem šolskem letu je izpit uspešno opravilo 34 naših dijakov, zato smo bili veseli, da smo lahko povabili dijake, njihove starše, profesorje ter javnost na podelitev diplom. Ob tej priložnosti smo se z otvoritvijo razstave spomnili tudi 25-letnice združitve Nemčije, ko je 3. oktobra 1990 Nemčija po štirih desetletjih delitve postala spet enotna država. Razstavo nam je prijazno odstopilo Nemško veleposlaništvo v Ljubljani. Prav tako smo na tabli pred obema učilnicama nemščine obeležili Mednarodni dan jezikov (26.9.) ter Dan nemškega jezika (12.9.2015). Plakate so pripravili dijaki nemščine.
7. Potek in izvedba:
1. Pozdravni nagovor - gospa Lena Handwerk, vodja kulturnega oddelka na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani, strokovni sodelavec g. Reinhard Zühlke iz Zavoda za šolstvo (Fachberater für Slowenien) ter ravnateljica Gimnazije Franceta Prešerna Kranj, Mirjam Bizjak.
2. Podelitev DSD diplom na dveh stopnjah (DSD1 IN DSD2)
3. Otvoritev razstave ob 25. obletnici združitve Nemčije
4. Plakati dijakov ob Evropskem dnevu jezikov (26.9.) in ob Dnevu nemškega jezika (Tag der Deutschen Sprache) 12.9.2014.
5. Pogostitev
8. Rezultati:
33 diplom DSD1 ter 1 diploma na nivoju DSD2
Razstava ob združitvi Nemčije
Plakati ob Evropskem dnevu jezikov in Dnevu nemškega jezika
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Uspešno opravljeni izpiti so nam še posebej v zadovoljstvo in motiv za delo naprej. Dijaki, prejemniki diplom, so bili zelo ponosni na opravljeno delo. Kulturna prireditev je lepo uspela, z udeležbo nemških predstavnikov, ge. Lene Handwerk z Nemškega veleposlaništva in njenih dveh sodelavcev ter g. Reinharda Zühlkeja, nemškega strokovnega sodelavca, je prireditev pridobila na slovesnosti. Prireditve se je udeležilo tudi veliko staršev in kolegov.
Druženje ob pogodtitvi (slovenska potica, sadje in pijača) pa povezuje starše, dijake in učitelje tudi na neformalni ravni.
10. Odzivi:
Pozitivni odzivi javnosti, kolegov in dijakov.
GTV - gorenjska televizija je posnela prispevek o dogodku.
Objave na spletni strani šole ter FB strani šole.
http://www.gfp.si/index.php/dijaki/obvezne-izbirne-vsebine/sportni-in-kulturni-dnevi/119-dosezki/607-podelitev-nemskih-jezikovnih-diplom-dsd
FB 1.oktober 2015: https://www.facebook.com/gfp.si/timeline/story?ut=43&wstart=1420099200&wend=1451635199&hash=8774119399363076896&pagefilter=3
Objava 8. oktobra na FB strani Nemškega veleposlaništva v Ljubljani: https://www.facebook.com/DeutscheBotschaftLaibach/posts/984861478242027
11. Fotografije



POČITNIŠKI TEDEN V ŠENTJANŽU V ROŽU/ST. JOHANN IM ROSENTAL JE ŠPORTNO-JEZIKOVNI TABOR, KI SLUŽI RAZVIJANJU SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI SLOVENSKEGA JEZIKA PRI OTROCIH NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM. IZHODIŠČNA TEMA TOKRATNEGA TABORA JE BILA: VESOLJE.


5.11.2015 17:29
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Pedagoški vodji:
Matija Martinec, prof. raz. pouka
Anja Ržišnik Martinec; prof. raz. pouka in prof. nem.

Tabor: 4. Počitniški teden v Šentjanžu v Rožu / 4. Jugendferienwoche in St. Johann im Rosental
Organizatorja:
Športno društvo Šentjanž; g. Hanzi Weiss
Slovenska prosvetna zveza; g. Janko Malle
2. Sodelujoči:
Počitniškega tabora se je udeležilo 25 otrok, starih od 6 do 13 let. Čeprav so otroci prihajali iz različnih delov avstrijske Koroške in tudi drugih dežel Avstrije, sta bila glavna razloga za njihovo sodelovanje na taboru: veselje do gibanja in športa ter želja po izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Vsi otroci izhajajo iz dvojezičnih družin (slovensko in nemško govorečih). Ob zaključki počitniškega tedna so se krajše prireditve, ob podelitvi priznanj sodelujočim otrokom, udeležili tudi starši vseh otrok.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Počitniški teden je potekal v Šentjanžu v Rožu (St. Johann im Rosental) na avstrijskem Koroškem, in sicer od 16. 8. do 21. 8. 2015. Otroci so bivali v športnem in rekreativnem centru Centris, delavnice slovenskega jezika pa so potekale v K&K centru. Dopoldanski program učenja slovenskega jezika je potekal od 9.00 do 13.00, večerni program pa se odvijal od 19.00 do 21.00.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Počitniški teden v Šentjanžu v Rožu/St. Johann im Rosental je športno-jezikovni tabor, ki služi razvijanju sporazumevalne zmožnosti slovenskega jezika pri otrocih na avstrijskem Koroškem. Izhodiščna tema tokratnega tabora je bila: vesolje.
5. Cilji:
- Skozi različne jezikovne dejavnosti spodbuditi razvoj sporazumevalnih zmožnosti slovenskega knjižnega jezika pri otrocih na Koroškem.
- Spodbuditi otroke k uporabi slovenskega (knjižnega) jezika kot sredstva za sporazumevanje.
- Na podlagi heterogenosti skupine oblikovati zavedanje o pomembni skrbi za krepitev medkulturne in socialne zmožnosti.
- Z načrtovanimi in usmerjenimi aktivnostmi spodbuditi otroke za uporabo jezikovnih dejavnosti v novih situacijah.
- Preko ustvarjalnih dejavnosti razviti veselje do učenja in pridobivanja novih izkušenj (jezikovnih, socialnih, medkulturnih,vseživljenjskih).
6. Vsebina:
Pregled obravnavanih vsebin po dnevih:
1. ponedeljek: Leto in vreme
2. torek: Nastanek Zemlje
3. sreda: Planeti in kontinenti
4. četrtek: Prevozna sredstva (raketa)
5. petek: Kviz
7. Potek in izvedba:
Dopoldansko delo je potekalo v dveh skupinah, ki sva ju oblikovala glede na jezikovno znanje otrok. Na ta način sva lahko prilagajala zahtevnost obravnavanja vsebin posamezni skupini ter posameznikom znotraj skupine. Starostna heterogenost otrok v skupinah pa je pripomogla k sodelovalnemu učenju med otroki, socialnemu učenju in k naravni diferenciaciji dela znotraj pripravljenega okolja.

Uvodni del vsakega dne je bil namenjen tako različnim socialnim dejavnostim za vzpostavljanje ustvarjalne klime in povezovanja med otroki kot tudi navezovanju na vsebino, ki je bila rdeča nit posameznega dne. To vsebino sva otrokom vsakodnevno posredovala s pomočjo različnih didaktičnih materialov, ki sva jih izdelala posebej za ta namen oz. za obravnavano temo. Vsi materiali izhajajo iz načel montessori pedagogike. Delo v osrednjem delu so si otroci oblikovali v učnih oblikah, ki so si jih samostojno izbrali, zaključni del pa je zajemal večinoma individualno delo v obliki manjšega projektnega dela (predstavitev izbranega dela vsebine skozi lastno percepcijo oziroma delo z delovnimi gradivi (učni listi)). Zaključni del je temeljil na skupinski ponovitvi vsebine skozi različne igre (opisovanje določenih pojavov, tvorjenju ugank, pripovedovanju skupinskih zgodb …)

Prvi dan so otroci uvodoma izdelali svoje osebne izkaznice z osnovnimi podatki (ime; priimek; rojstni datum; dejavnosti, ki me veselijo). Po predstavitvi le-teh je sledila predstavitev prvega (didaktičnega) materiala – letne verige. Po začetnem zbiranju asociacij otrok in vodenju pogovora so otroci na podlagi podrobnega opazovanja verige pravilno sklepali, kaj predstavlja. Naloga otrok je bila, da svoje osebne izkaznice položijo zraven datuma na verigi, ki ponazarja njihov rojstni dan. Dejavnost smo razširili še na poimenovanje dni v tednu, mesecev, letnih časov (določanje pomladnega in jesenskega enakonočja ter zimskega in poletnega obrata) ter tudi poimenovanju in prikazu nebesnih znamenj. Vse aktivnosti so potekale ob konkretnem materialu (letni verigi) in s pomočjo predmetov, ki so usmerjali delo (razvrščanje slikovnega gradiva ter naravnih plodov značilnih za posamezni letni čas; kartončki z imeni mesecev in dni; datumsko določanje prehoda med letnimi časi s pomočjo ponazarjanja padanja sončnih žarkov ipd.).
Drugi dan je bil namenjen eksperimentom, ki po ponazarjali nastanek Zemlje. Tako imenovana »Velika zgodba« je pri otrocih vzbudila neverjetno zanimanje in tudi njihovo vključevanje v pripoved o nastanku Zemlje ter interaktivnemu sodelovanju pri izvajanju eksperimentov in opisovanju videnega, je pripomoglo k spontanemu jezikovnemu izražanju otrok in želji po deljenju svojega znanja in vedenja o svetu z ostalimi vrstniki. Otroci so skozi osem preprostih, a različnih poskusov spoznali potek nastanka sveta (od spoznavanja različnih agregatnih stanj, zavedanja težnosti predmetov, mešanju snovi, silah, plinih do razloga za nastanek prvega dežja).
Tretji dan je bil namenjen spoznavanju vesolja. Otroci so s pomočjo makete planetov ter kartončkov z osnovnimi podatki o planetih spoznali posamezne planete, jih poimenovali ter si ustvarili predstavo o neskončnosti vesolja, razporejenosti planetov in njihovih posebnostih. Otroci so v zaključnem delu izbrane planete predstavili ter s pomočjo zemljevida sveta in kartic različnih živali le-te umestili na ustrezne kontinente ter jih poimenovali.
Četrti dan je bil namenjen spoznavanju različnih prevoznih sredstev. Otroci so ob zgodbi o »štorklji Marinki« spoznali različna prevozna sredstva in jih poimenovali. Skozi delo so samostalnikom določali spol, tvorili oblike samostalnikov za različna števila ter sestavljali stavke z ustreznimi predložnimi zvezami. Delo je prav tako potekalo na podlagi konkretnih materialov, tako da so otroci znanje usvajali najprej preko dejavnosti razvrščanja in prirejanja, nato pa še samostojno tvorili ustrezen zapis, ki so ga lahko, na podlagi prejšnjih zgledov, tudi samostojno preverili. Zaključni del je bil namenjen načrtovanju izdelave rakete na vodni pogon, ki so jo otroci v popoldanskem času dokončali ter v večernem programu tudi preizkusili.
Zadnji, peti dan je bil namenjen ponovitvi vsebin celotnega počitniškega tedna v obliki kviza, ki so ga otroci samostojno pripravili. Delo je potekalo v manjših skupinah in ob pomoči vseh materialov, ki so jih otroci skozi teden uporabljali. Naloga vsake skupine je bila, da so pripravili pet vprašanj z različnih področij, ki so jih nato zastavili drugim skupinam. Tako so se otroci urili predvsem v govornem nastopanju ter uporabljali slovenščino kot jezik sporazumevanja.
8. Rezultati:
Rezultati tokratnega tabora in dela otrok so se kazali na različne načine. Veliko opravljenega dela otrok je temeljilo na njihovi lastni aktivnosti, ki jih je skozi proces usvajanja znanja vodila, ob delu s konkretnim materialom, do končnega, dejanskega izdelka (izdelava osebne izkaznice, izdelava rakete, različni delovni listi). Tovrsten način je otroke motiviral za delo ter jim hkrati omogočal lastno zavedanje o opravljenem delu. Vsi didaktični materiali uporabljeni v učnem procesu in tudi sama metodologija dela je temeljila na montessori pedagogiki, ki sva jo, upoštevajoč smernice slovenskih dvojezičnih učnih načrtov ter Skupnega evropskega jezikovnega okvira, po svojih najboljši močeh vključevala v jezikovni pouk. Otroci so se z danim načinom dela poistovetili in dejavnosti samostojno in spontano prilagajali svojim lastnim zmožnostim. Odsev opravljenega dela se je na koncu počitniškega tabora pokazal v zadovoljstvu posameznikov, ko so prejeli svojo mapo pisnih izdelkov in jo predstavili svojim staršem. Poleg spremljanja jezikovnega razvoja otrok skozi dnevne dejavnosti in bogatenje besedišča, je bilo moč opaziti tudi zanimivo dejstvo: pri načrtovanju teme sva želela otroke pritegniti s široko in splošno temo, za katero sva predvidevala, da je otrokom že tako ali tako dobro znana. To se je izkazalo za dobro potezo, saj so otroci že usvojeno znanje v svojem močnejšem jeziku (nemškem) pretvarjali v slovenskega in tako, na nek način, zrcalili naravno učenje in uporabo jezika kot pri maternem govorcu. Posebno vlogo pa je zagotovo imelo tudi dejstvo, da so otroci delali v okolju, kjer so jezik posredovali materni govorci.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
S samim potekom in izvedbo učnega procesa sva zelo zadovoljna, saj je delo potekalo v obsežnih časovnih okvirih, z visoko stopnjo notranje motivacije in želje po vnovičnem in ponavljajočem se delu otrok kot tudi njihove želje po vnovičnem razlaganju posameznih detajlov obravnavane snovi. Kar nekaj lastne refleksije na temo izvedbe in poteka je bilo opisane že v zgornjih odstavkih. Izpostaviti pa bi si želela še nekaj težav, na katere sva ob svojem delu in pripravi nanj naleta. Izbor teme ima svoj razlog, ki sva ga že navedla v odlomku o rezultatih, vendar je bilo kar nekaj pomislekov o tem pri samem načrtovanju ter tudi izvajanju programa. Odločitev za uporabo metode CLIL se je izkazala kot velik izziv pri pouku. Skozi vodenje pouka sva imela včasih občutek, da se oddaljujeva od neposrednih jezikovnih ciljev, ki sva si jih zadala v fazi načrtovanja, in da je v ospredju vsebina. Prav tako je individualno delo s pomočjo materialov ničkolikokrat puščalo vtis, da je primarna, ključna jezikovna dejavnost pri učenju jezika (govorjenje) nekoliko v ozadju. Na drugi strani pa so rezultati dela otrok predstavljali drugačno perspektivo samega učnega procesa. Zanimanje za vsebino, lastna organizacija in izvedba dela, časovna fleksibilnost in možnost poglobitve v podrobnosti, možnost izbire učnih oblik in obsega predelanih vsebin, samokontrola opravljenega dela in sproščeno ozračje počitniškega tabora v pripravljenem okolju pa so nekateri dejavniki, ki so nama predstavili tudi drug vidik pedagoškega procesa. Prav veselje in zagnanost, ki so ju otroci kazali ob lastnem ustvarjanju pa sta, po najinem mnenju, ključna elementa pri pripravi otroka k sproščenemu tvorjenju govorjenih besedil. To pa je tudi bistvo vsakega jezikovnega pouka.

Ob vsem tem pa bi rada še posebej omenila tudi dejstvo, da nama je vključevanje montessori pedagogike v jezikovni pouk na tem taboru povzročalo svojevrsten izziv, saj le-ta temelji na materialih, ki pa zahtevajo smotrno načrtovanje in njihovo izdelavo. Zato sva morala biti pri načrtovanju še posebej premišljena, da so materiali zares doseg(a)li svoj namen.
10. Odzivi:
Odzivi na celoten tabor so bili zelo pozitivni, tako s strani staršev kot tudi s strani organizatorjev in otrok. O zanimanju širše javnosti za počitniški teden v Šentjanžu v Rožu pa priča dejstvo, da se je poleg prispevkov v koroških časopisih (Novice), za objavo in predstavitev dela na avstrijskem Koroškem odločilo uredništvo Gorenjskega glasa, ki je v svoji avgustovski izdaji objavil članek o taboru.

http://www.gorenjskiglas.si/article/20150829/C/150829771/1178/sentjanski-pocitniski-teden-mladih-
11. Fotografije



IZVEDBA DEJAVNOSTI V MEŠANIH UČNIH SKUPINAH V TELOVADNICI ŠOLE


1.11.2015 13:00
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Stanka Emeršič, nemščina in Nina Malajner, angleščina
OŠ Janka Padežnika Maribor
izbrani učenci 8. in 9. razreda: Neža Perger, Ester Šumandl-Majhenič, Zoran Gavrić, Tim Oražem, Lea Diana Dajčman, Lea Žnidarič;
učiteljice v 1. razredu: Petra Lebar Kac in Marjetka Mataln
vzgojiteljice v 1. razredu: Lidija Šauperl in Branka Meznarič
2. Sodelujoči:
učenci 1. razreda OŠ Janka Padežnika Maribor
otorci iz vrtca Studenci, enota Iztokova in Poljane ter njihove vzgojiteljice
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
torek, 29. 9. 2015 v telovadnici OŠ Janka Padežnika Maribor
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
izvedba dejavnosti v mešanih učnih skupinah v telovadnici šole
5. Cilji:
- učence in goste iz vrtca seznaniti s pomenom obeleženja Evropskega dnevajezikov;
- učence in otroke iz vrtca naučiti poimenovanja števk ena, dva, tri, štiri, pet v angleščini in nemščini;
učence in otroke iz vrtca naučiti poimenovanja barv (rdeča, modra, zelena, rumena, oranžna) v angleščini in nemščini;
- učencem približati učenje tujih jezikov skozi igro.
6. Vsebina:
Učenje števk od 1 do 5 v nemščini in angleščini.
Učenje osnovnih barv v nemščini in angleščini.
7. Potek in izvedba:
Učence prvega razreda in otroke iz vrtca smo razdelili v 8 skupin. Štiri skupine so se učile s pomočjo slikovnih aplikacij poimenovanja števk in barv v nemščini in 4 skupine v angleščini. Poimenovanju so sledile še igre "gluhi telefon" in "podaj mi žogo" za utrjevanje besedišča. V skupinah se je izmenjeval vodja skupine, učenci in otroci so sestavljali vedno isto učno skupino.
Na koncu smo vsi udeleženci v zboru poimenovali naučene besede, torej števke do 5 in pet osnovnih barv.
8. Rezultati:
Prvošolci in otroci iz vrtca so znali šteti od 1 do 5 ter poimenovati barve (rdeča, modra, zelena, rumena in oranžna) v angleščini in nemščini.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Učenci in otroci so bili ponosni na svoje novo pridobljeno znanje.
10. Odzivi:
O obeležitvi dneva jezikov smo objavili kratek prispevek na šolski spletni strani s fotografijami. Otroci iz vrtca so prejeli zgoščenko s fotografijami obiska na šoli.
11. Fotografije



UČITELJICE TUJIH JEZIKOV SMO PRIPRAVILE KRATKO POWERPOINT PREDSTAVITEV DRŽAV, IZ KATERIH PRIHAJAJO UČENCI TUJCI, KI SO VKLJUČENI NA NAŠO ŠOLO. PREDSTAVILE SMO ZANIMIVE PODATKE, ZNAČILNO GLASBO IN OSNOVNE FRAZE NASLEDNJIH DRŽAV: SRBIJA, BOSNA IN HERCEGOVINA, KOSOVO, UKRAJINA, MAKEDONIJA, ALBANIJA, ČILE. VKLJUČILE SMO ŠE ZDRUŽENO KRALJESTVO (NAMERAVALE SMO ŠE VKLJUČITI NEMČIJO IN SLOVENIJO, A JE ZMANJKALO ČASA). NA KONCU SMO PRIPRAVILE KVIZ, V KATEREM SO SODELOVALI UČENCI.


26.10.2015 11:23
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Valentina Pokupec (učiteljica nemščine in zgodovine), Polona Luznik (učiteljica angleščine), Sabina Jevšenak (učiteljica angleščine in slovenščine), Sabina Kavšek (učiteljica angleščine), Urška Ratajc, Vesna Fajdiga.

Osnovna šola Brinje Grosuplje
2. Sodelujoči:
Učenci OŠ Brinje Grosuplje.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Avla OŠ Brinje Grosuplje.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Učiteljice tujih jezikov smo pripravile kratko PowerPoint predstavitev držav, iz katerih prihajajo učenci tujci, ki so vključeni na našo šolo.
Predstavile smo zanimive podatke, značilno glasbo in osnovne fraze naslednjih držav: Srbija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Ukrajina, Makedonija, Albanija, Čile. Vključile smo še Združeno kraljestvo (nameravale smo še vključiti Nemčijo in Slovenijo, a je zmanjkalo časa).

Na koncu smo pripravile kviz, v katerem so sodelovali učenci.
5. Cilji:
Učenci se seznanijo z osnovnimi frazami, glasbo in zanimivimi podatki naslednjih držav: Srbija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Ukrajina, Makedonija, Albanija in Čile.
6. Vsebina:
Kratka predstavitev držav in jezikov učencev tujcev.
7. Potek in izvedba:
Delo je potekalo kot akrivni odmor v avli naše šole. Učiteljice smo v predstavitev vključile PowerPoint predstavitev in glasbo, značilno za posamezno državo. Na koncu predstavitve je bil izveden kviz.
8. Rezultati:
Učenci so z zanimanjem prisluhnili podajanju podatkov in osnovnih fraz v tujih jezikih.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Menim, da so bile države in njihovi jeziki prikazani na učencem zanimiv način.
10. Odzivi:
Učenci so z zanimanjem spremljali dogajanje in sodelovali pri kvizu.



ZA USTVARJANJE SMO UPORABILI BARVNE KREDE. ČEPRAV DIJAKI ČETRTEGA LETNIKA TOREJ »VELIKI OTROCI« SO BILI TOKRAT »MAJHNI OTROCI« IN SO PISALI PO ASFALTU POZDRAV DOBER DAN V RAZLIČNIH EVROPSKIH JEZIKIH. PRI TEM SO ZELO UŽIVALI IN SE ZABAVALI, IZDELEK, KI JE NASTAL, PA JE BIL TUDI PO MNENJU DRUGIH DIJAKOV IN UČITELJEV ŠOLE, EDINSTVEN. USTVARJANJE JE BILO VSEKAKOR ZELO POUČNO IN ZANIMIVO TAKO Z JEZIKOVNE KOT UMETNIŠKE PLATI.


25.10.2015 12:37
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Mira Vaupotič
nemščina
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
2. Sodelujoči:
4. B 29 dijakov
Benedičič Jan, Bertalanič Katja, Durič Tamara, Feuš Rok, Gregorinčič Lucija,
Havaši Patricia, Horvat Anja, Horvat Ivana, Jagrinec Laura, Jug Patricija, Knaus Martin, Könye Anamari, Kuhar Neli, Kunej Jan, Morčič Andreja, Nemec Laura, Novak Valentina, Ostrič Špela, Ošlaj Matej, Pavel Benjamin, Raduha Florijan, Rajh Niko, Sobočan Roland, Srt Lara, Škaper Valentina, Špilak Tamara, Vogrinčič Simona, Zelko Edita, Zrim Eva
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Izbrali smo 21. september 2015. Bili smo vezani na primerno vreme in za tisti dan je bilo napovedano lepo, sončno vreme; ob sedmi uri zjutraj, ko smo pričeli z našo dejavnostjo, je bilo še dokaj hladno. Za popestritev »z našim znanjem« smo izbrali šolsko dvorišče Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Za ustvarjanje smo uporabili barvne krede. Čeprav dijaki četrtega letnika torej »veliki otroci« so bili tokrat »majhni otroci« in so pisali po asfaltu pozdrav Dober dan v različnih evropskih jezikih. Pri tem so zelo uživali in se zabavali, izdelek, ki je nastal, pa je bil tudi po mnenju drugih dijakov in učiteljev šole, edinstven. Ustvarjanje je bilo vsekakor zelo poučno in zanimivo tako z jezikovne kot umetniške plati.
5. Cilji:
Dijaki poizvedujejo ter pridobivajo podatke in jih posredujejo drugim, aktivno sodelujejo, obvladajo različne strategije učenja, se naučijo pozdrava v več jezikih in hkrati »brskajo« po svojem umetniškem talentu.
6. Vsebina:
Za izvedbo dejavnosti smo se lotili temeljitih priprav.
Pogovarjali smo se o pomembnosti znanja tujih jezikov, o naših prednostih znanja tujih jezikov, o problemih, ki nastopijo, če ne znamo nobenega tujega jezika. Govorili smo o tem, kako pomembno je znati pozdravljati, pa ne samo v materinščini …
Naše delo se je začelo v učilnici za nemški jezik. Tukaj smo pripravili načrt, kdo bo kaj napisal, in kako bo prišel do želenih informacij.
Dogovorili smo se za ustrezno razporeditev na našem kraju ustvarjanja in to tako natančno, da smo z delom pričeli brez kakršne koli zadrege. V učilnici smo se opremili z materialom, se odpravili na kraj dogodka, vzeli v roke krede in začeli ustvarjati.
Na asfalt smo z barvnimi kredami zapisali "Dober dan." v več evropskih jezikih.
Mnenja smo, da je pomembno znati pozdravljati v tujih jezikih, tudi zato, ker je svet zelo globaliziran.
Vložen trud v osvajanje tujih pozdravnih izrazov je »padel« na izredno plodna tla, saj smo se tako pozdravljali tudi v naslednjih dneh in tako so na novo naučene besede postale usvojene, skratka »zrele« za praktično uporabo, kar je vsekakor bil tudi naš namen.
7. Potek in izvedba:
Na šolskem dvorišču smo torej napisali v evropskih jezikih "Dober dan!" Tako je prostor pred šolo postal naenkrat lep, privlačen. Namesto sivega, turobnega asfalta je dijake in mimoidoče pozdravila mavrična paleta pozdravov. Tako smo za dobro jutro razveselili in dokončno prebudili naše dijake, ki so prihajali k pouku, in ljudi, katere je pot vodila mimo naše šole v nam sosednjo bolnišnico.
Tako smo opravili dvojno korist. Naše dijake smo opomnili, da je znanje jezikov lahko zelo pestro in tudi zanimivo in še kako potrebno za večje zaposlitvene možnosti, saj si marsikateri naš dijak po zaključenem izobraževanju najde zaposlitev v tujini (Nemčija, Velika Britanija), mimoidoče pa smo hkrati opomnili, da v naši skupni evropski domovini lahko zadihamo veliko lažje, če poznamo tuje jezike - včasih nam že poznavanje določenih fraz olajša jezikovno zadrego.
8. Rezultati:
Po končani izvedbi je bilo torej naše dvorišče ne samo običajen, monoton, siv asfalt, temveč pisana druščina črk, ki nam je polepšala dan, kar pa je še pomembneje in je bil tudi naš namen, naša umetnina se je marsikateremu dijaku vtisnila v spomin. Morebiti je prav pozdravna fraza spodbudila koga izmed njih, da se bo z večjim veseljem spopadel z učenjem tujih jezikov, ali jih morebiti opomnil, da še kako velja rek: »Koliko jezikov znaš, toliko veljaš«. Kdo izmed nas pa si ne želi, da bi »nekaj veljal?«
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Ker živimo v globalnem svetu, je znanje jezikov kar življenjskega pomena, smo na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota tudi letos obeležili evropski dan jezikov na svojstven način, in sicer v različnih evropskih jezikih smo z barvnimi kredami na asfaltu šolskega dvorišča napisali vsakodnevni pozdrav: »Dober dan«. Čeprav so to bili dijaki višjih letnikov, so pri iskanju jezikovnih variant izjemno uživali in si tako popestrili šolski dopoldan.
Evropski dan jezikov obeležimo vsako leto na podoben način, le z drugačnimi zapisi. Letos sem se odločila da to "akcijo" izvedejo dijaki četrtega letnika. Dijaki so stvar vzeli zelo resno in se zelo vestno lotili naloge. Nanje sem lahko ponosna.
10. Odzivi:
Dijaki naše šole so radi postali pred slovenskim, slovanskimi, germanskimi in romanskimi napisi in si jih z veseljem ogledovali celo njihovo »življenjsko dobo«, ki pa žal ni bila zelo dolga, zato smo oz. bomo jezikovne stvaritve objavili na spletni strani šole, na Pomurje.com, v šolskem glasilu Utrip življenja, v šolski letni kroniki in seveda - fotografije bodo še dolgo za tem, ko jih bo narava odstranila s svojega pročelja, visele na oglasni deski šole in nas kot take opominjale, da se je jezike le treba učiti, saj bomo tako tudi celostno in osebnostno rasli.
11. Fotografije



V FRANCOSKEM INŠTITUTU SMO IMELI DVE DELAVNICI IZ FRANCOSKEGA JEZIKA, V HIŠI EVROPE PA ILUSTRATORSKO DELAVNICO Z ŽIGO X. GOMBAČEM.


19.10.2015 11:55
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Spremljevalca na dogodku sva bila kolegica Maša Avsenak, francistka in hispanistka in Tilen Smajla, spec., nemcist in anglist. Iz OŠ Vojke Šmuc sva peljala učence iz 7. in 8.razreda in učence iz 8. in 9. razreda, ki obiskujejo izbirni predmet francoščino in nemščino, na delavnice na Francoski inštitut in v Hišo Evrope.
2. Sodelujoči:
Sodelovalo je 24 učencev.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Ljubljana, 26.9.2015, delavnice na Francoskem inštitutu ob 9.30-10.15 in v Hiši Evropa od 10.15.-11.00.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
V Francoskem inštitutu smo imeli dve delavnici iz francoskega jezika, v Hiši Evrope pa ilustratorsko delavnico z Žigo X. Gombačem.
5. Cilji:
Spoznati različne tuje jezike, ugotoviti, da se pomen besed da tudi sklepati in da veliko jezikov uporablja anglizme.
6. Vsebina:
Delavnica začetne francoščine-predstavitev sebe, kaj nam je všeč in kaj ne; delavnica za nadaljevalce v znanju francoščine.
V Hiši Evopa smo imeli delavnico "detektivske agencije" in izdelavo plakata ter kviz o jezikih.
7. Potek in izvedba:
Obeležba dneva evropskih jezikov je potekala v petek, 26.9.2015 v dopoldanskem času. Žal pa zaradi slabega vremena (dež) ni bilo moč obiskati stojnic.
8. Rezultati:
Učenci so bili z obiskom zelo zadovoljni, najboljši odziv je bil na delavnico v Hiši Evropa z Žigo. X. Gombačem.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Menim, da je potrebno učence navajati na povezanost germanskih in romoanskih jezikov ter slovenščine. Vsebina je bila povsem ustrezna, čeprav smo si najprej želeli na Goethe-Inštitut, pa smo bili s prijavo pozni. Učencem je bila aktivnost všeč.
10. Odzivi:
Slike in kratek opis bodo objavljeni na spletni strani šole OŠ Vojke Šmuc Izola.
11. Fotografije



- PISANJE NAJDALJŠIH BESED NA DOLGO ROLO PAPIRJA, - PISANJE POZDRAVOV NA VRATA UČILNIC, DELO S SLOVARJI - REŠEVANJE KVIZA


18.10.2015 20:49
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Mojca Šumandl,
nemščina,
Srednja šola za oblikovanje Maribor
2. Sodelujoči:
Dijaki 1.-3. letnikov, programa Frizer in Medijski tehnik, 250 dijakov
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
28.9.2015, Srednja šola za oblikovanje Maribor,
učilnice, hodniki šole
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
- pisanje najdaljših besed na dolgo rolo papirja,
- pisanje pozdravov na vrata učilnic, delo s slovarji
- reševanje kviza
5. Cilji:
- Iskanje besed v vseh jezikih ter njihov zapis na dolgo rolo papirja, nova beseda se mora začeti na zadnjo črko prejšnje besede, prevod besed
- spoznavanje pozdravov v različnih jezikih,
- medkulturni dialog
6. Vsebina:
Pri urah tujega jezika smo reševali kvize, na vrata učilnic smo napisali in nalepili pozdrave v različnih jezikih, iskali najdaljše besede ter jih zapisali na zelooo dolgo papirnato faks rolo, ki se je razprostirala po celotnem hodniku. Da pa ne bi bilo preveč enostavno, so se morale besede začeti na črko zadnje napisane besede. Delo s slovarji ni bilo tako preprosto, kot se je morda na prvi pogled zdelo, ampak s skupnimi močmi nam je uspelo.
7. Potek in izvedba:
Pri urah tujega jezika smo reševali kvize, na vrata učilnic smo napisali in nalepili pozdrave v različnih jezikih, iskali najdaljše besede ter jih zapisali na zelooo dolgo papirnato faks rolo, ki se je razprostirala po celotnem hodniku. Da pa ne bi bilo preveč enostavno, so se morale besede začeti na črko zadnje napisane besede. Delo s slovarji ni bilo tako preprosto, kot se je morda na prvi pogled zdelo, ampak s skupnimi močmi nam je uspelo.
8. Rezultati:
- napisi na učilnicah,
- dolga rola papirja po hodnikih šole,
- nova spoznanja in znanja o drugih jezikih
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Delo s spletnimi slovarji je bilo zelo zahtevno, saj so morali poiskati besede na točno določeno črko. Drugače jim je bilo zelo zabavno, kajti vsak, ki je prišel na vrsto ni vedel kaj je njegov predhodnik napisal.
10. Odzivi:
http://www.ssom.si/
11. Fotografije



- NATEČAJ DIJAKOV: »PREDSTAVITEV TUJIH PRAZNIKOV«; - PRIPRAVA STOJNIC: DIJAKI SO NA STOJNICAH PREDSTAVILI RAZLIČNE PRAZNIKE, PRIPRAVILI RAZLIČNE JEDI, KI SO JIH LAHKO OBISKOVALCI POSKUSILI; -POTEKAL JE KVIZ NA TEMO KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENIJE; - TEKMOVANJE NA ŠPORTNIH IGRAH; - PROSLAVA IN RAZGLASITEV REZULTATOV.


18.10.2015 20:27
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Mojca Šumandl,
nemščina,
Srednja šola za prehrano in živilstvo Maribor - IC Piramida
2. Sodelujoči:
30 dijakov 1. in 2. letnika SPI programa Slaščičar in Mesar
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
30.9.2015
Srednja šola za prehrano in živilstvo Maribor - IC Piramida,
avla, hodniki šole, učilnice ter kletni prostori
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:

- natečaj dijakov: »Predstavitev tujih praznikov«;
- priprava stojnic: dijaki so na stojnicah predstavili različne praznike, pripravili različne jedi, ki so jih lahko obiskovalci poskusili;
-potekal je kviz na temo kulturna dediščina Slovenije;
- tekmovanje na športnih igrah;
- proslava in razglasitev rezultatov.

5. Cilji:
Raziskovanje praznovanj v različnih kulturnih okoljih lahko pripomore k boljšemu medsebojnemu razumevanju in medkulturnemu dialogu.
Kritično smo obravnavali teme ter povezovali vzporednice z nekoč– danes – jutri. Kakšna so bila praznovanja v preteklosti? Zakaj in kaj se je spremenilo? Kakšno vlogo imajo praznovanja v življenju posameznika, družine, skupnosti
... in globalnem svetu danes?
6. Vsebina:
Na Srednji šoli za prehrano in živilstvo so dijaki v sklopu projektnega tedna obeležili ta dan na poseben način. Predstavili so različne praznike ter kulinariko izbranih držav. Za pripravo jedi po originalnih receptih, so vložili veliko truda in s tem dokazali, da podpiramo večjezičnost in medkulturno razumevanje.
7. Potek in izvedba:
Dijaki so pri urah izdelovali plakate, iskali informacije o posameznih državah in njihovi kulinariki na spletu. Primerjali smo praznovanja nekoč ter danes. Poiskali smo tipične jedi in njihove recepte ter jih prevedli in zapisali na kartončke.
Doma so spekli peciva in ostale jedi in jih prinesli na dan prireditve v šolo.
Stojnice smo primerno opremili, prinesli vse potrebne rekvizite v barvah države, ki jo predstavljajo.
8. Rezultati:
- prevodi receptov,
- slaščičarski, pekovski in mesni izdelki
- plakati
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Dijaki so se zelo trudili, vsi so dobili priznanja za sodelovanje in zmagovalci v posameznih kategorijah nagrade.
10. Odzivi:
https://www.icp-mb.si/

11. Fotografije



PREDSTAVITVE, KI SO JIH UČENCI USTVARILI, SMO PREDSTAVILI VSEM UČENCEM 26. SEPTEMBRA PRI POUKU. MED ODMOROM PA SMO IMELI PREDSTAVITEV NA ŠOLSKI INTERNI TELEVIZIJI. VSE SKUPAJ SMO PREDSTAVILI STARŠEM NA ŠOLSKI SPLETNI STRANI.


15.10.2015 17:44
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Sabina Ozmec, učiteljica nemščine, OŠ RAČE
Ksenija Pečnik, učiteljica angleščine, OŠ RAČE
Sara Jurečko, učiteljica angleščine, OŠ RAČE
2. Sodelujoči:
2 učenca za nemški jezik
4 učenke za angleški jezik
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
September, OŠ Rače, dodatni pouk
Predstavitev - 26.september 2015, pouk, šolska televizija, šolska spletna stran
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Predstavitve, ki so jih učenci ustvarili, smo predstavili vsem učencem 26. septembra pri pouku. Med odmorom pa smo imeli predstavitev na šolski interni televiziji.
Vse skupaj smo predstavili staršem na šolski spletni strani.
5. Cilji:
- opremiti slikanico Maje Kastelic z zgodbicami v tujem jeziku,
- obeležiti in popestriti pouk na evropski dan jezikov,
- spodbujati kreativnost učencev,.
6. Vsebina:
Učenci so slikanici (zgodbici v sliki) napisali svoje besedilo.
7. Potek in izvedba:
Učenke so pri dodatnem pouku angleščine pod vodstvom mentoric ustvarile zgodbice v angleščini in jih predstavile kot filmček.
Učenca sta samostojno ustvarila predstavitev na power pointu v času dodatnih ur nemščine.
8. Rezultati:
Nastale so štiri zgodbice v tujem jeziku.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Učenci so bili navdušeni nad izdelki svojih sošolcev, učitelji prav tako.
Sami ustvarjalci in njihovi mentorji so se naučili uporabljati tudi nove programe IKT.
10. Odzivi:
http://www.osrace.si/index.php?option=com_content&view=article&id=337:svetovni-dan-jezikov&catid=96&Itemid=1335
Naslov šolske spletne strani, kjer si lahko omenjeno ogledate.



DEJAVNOSTI PRI POUKU TUJIH JEZIKOV Z NASLOVOM PRAZNOVANJE.


14.10.2015 09:17
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Danijela Kačinari, angleščina, Prometna šola Maribor, Srednja prometna šola in učiteljice tujih jezikov Srednje prometne šole Maribor: Mateja Petrovič, Mateja Pivec, Mojca Gonza.
2. Sodelujoči:
dijaki vseh razredov Srednje prometne šole Maribor.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Prometna šola Maribor, Srednja prometna šola; od 21. do 25. 9. 2015.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
dejavnosti pri pouku tujih jezikov z naslovom Praznovanje.
5. Cilji:
- seznanjanje dijakov in učiteljev z nujnostjo učenja jezikov;
- podpora večjezičnosti;
- razvijanje medkulturnega razumevanja;
- spoznavanje slovenske in evropske kulturne dediščine;
- opozarjanje na raznoliko jezikovno in kulturno pestrost Evrope;
- iskanje podobnosti in razlik med različnimi kulturami;
- spodbujanje vseživljenjskega učenja jezikov v šoli in izven nje.
6. Vsebina:
primerjava praznovanj v različnih evropskih državah.
7. Potek in izvedba:
Sodelujoči razredi so opisali po en praznik, ki ga praznujejo v več evropskih državah. Dijaki so poiskali informacije o obravnavanih praznikih, poiskali slikovno gradivo in na različne načine predstavili podobnosti in razlike med praznovanji. To so naredili v različnih evropskih jezikih, v slovenščini, angleščini in nemščini, hrvaščini, italijanščini, portugalščini, srbščini, torej v tistih jezikih, ki jih naši dijaki obvladajo in/ali govorijo doma ali se jih učijo. Nekaj besed so se naučili tudi sproti, predvsem portugalskih in italijanskih.
Predstavitve so objavljene na šolski facebook strani.
8. Rezultati:
Dijaki so pripravili predstavitve z uporabo IKT, iskali informacije na internetu, se naučili nekaj novih besed za poimenovanje praznikov in še nekaj besedišča, ki se v povezavi s praznovanjem le-teh uporablja tudi v jezikih, ki jih do sedaj niso poznali, npr. v italijanščini, portugalščini, grščini, poučili so se o navadah in različnih načinih praznovanj enakih praznikov v različnih evropskih državah. Dijaki, ki prihajajo iz drugih držav, so predstavili svoja praznovanja v svojih jezikih.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Zastavljeni cilji so bili doseženi, dijaki in učiteljice smo razširili svoja znanja iz evropske kulturne dediščine in praznovanj; dodana vrednost našemu celotedenskemu delu je tudi povezava z Dnevi slovenske kulturne dediščine, kjer dijaki naše šole sodelujejo z delavnicami Priprave na praznovanja. Pomembno je, da se vsebine in znanja povezujejo in nadgrajujejo. Poleg tega pa pomeni tak način dela spodbujanje močnih področij dvojezičnih dijakov oz. dijakov, ki so nedavno prišli iz drugih kulturnih okolij, saj na ta način dobijo možnost, da predstavijo svoje kulturno okolje, kar jim velikokrat ni omogočeno.
10. Odzivi:
Dijaki sami so si takoj ogledali izdelke vseh razredov na facebook profilu šole in delili informacije, saj so bili s svojim delom in končnimi izdelki zelo zadovoljni. Aktivnosti so bile takšne, da so res sodelovali čisto vsi v razredu. Objava je tudi na šolski spletni strani.



KULTURNI DAN.


13.10.2015 10:47
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
OŠ Frana Albrehta, tuji jeziki, sodelujoči učitelji:
Mirta Vrhovnik, Mateja Stare, Lidija Vidmar, Olga Šmidovnik, Anita Rusak Kastelic.
2. Sodelujoči:
Vsi učenci devetih razredov (68). Program je pod mentorstvom učiteljev pripravilo 8 učencev.
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Petek, 25.9.2015, trajanje: 5 šolskih ur, OŠ Frana Albrehta
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Kulturni dan.
5. Cilji:
Spoznavanje:
-osnov različnih evropskih jezikov,
-kulture in znamenitosti evropskih držav.
6. Vsebina:
Predstavljeni so bili naslednji jeziki: portugalščina, albanščina, francoščina, nemščina in ruščina.
7. Potek in izvedba:
Vsi oddelki so se tekom kulturnega dne srečali z vsemi zgoraj naštetimi jeziki.
Učenci, ki so pripravili predstavitve, so sovrstnikom na podlagi lastnih izkušenj predstavili državo, jezik in kulturo dežele, kjer so se rodili ali živeli.
V nadaljevanju so učenci na podlagi predstavitev vadili osnove komunikacije v različnih jezikih.
8. Rezultati:
Predstavitve, ki so nastale kot priprava na kulturni dan. Nova spoznanja in znanja učencev.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Ob koncu kulturnega dne so udeleženci izrazili navdušenje nad tako vrsto dela. Izpostavili so, da si želijo še več komunikacije v tujih jezikih.
Tudi učitelji smo s potekom kulturnega dne zadovoljni, ugotavljamo pa, da učenci kljub vnaprejšnji pripravi, pri sami izvedbi učne ure potrebujejo še veliko pomoči.
10. Odzivi:
/



JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU: IZDELAVA 2 SLOVARJEV


12.10.2015 11:05
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Aleksandra Velenšek, angleščina-nemščina, Osnovna šola Frana Kranjca Celje
2. Sodelujoči:
9. razred obvezni izbirni predmet nemščina 3 (10 učencev)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
28. 9. 2015, 6. in 7. ura, šola
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU: IZDELAVA 2 SLOVARJEV
5. Cilji:
- učenci se seznanijo z delom s slovarji (knjižnimi in elektronskimi),
- učenci izdelujejo slovar v tujem jeziku,
- iščejo besede v slovenskem in tujem jeziku,
- iščejo razlike in podobnosti med slovenskim in tujimi jeziki,
- likovno ustvarjajo (slikovni slovar).
6. Vsebina:
Učenci so se seznanili z delom s slovarji v knjižni in elektronski obliki, nato so se razdelili v 2 skupini in izdelali 2 slovarja.
7. Potek in izvedba:
1. Spoznajo delo s slovarji (knjižnimi, elektronskimi).
2. 1. skupina izdela »Angleško-slovenski slikovni slovar živali« po tematskih področjih. 2. skupina izdela »Nizozemsko-angleško-nemško-slovenski slovar«.
3. Obe skupini predstavita predstavitev.
8. Rezultati:
- izdelava 2 slovarjev,
- nova spoznanja o delu s slovarji, seznanjanje z znanimi tujimi jeziki (angleščina-nemščina) in iskanje podobnosti z neznanim tujim jezikom (nizozemščina).
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Učenci 9. razreda so za nekatere dolgočasno brskanje po slovarjih naredili zelo zanimivo in poučno, ugotovili so, da je izdelava slovarja pomembna in odgovorna stvar in je predvsem pomembno, da smo čim bolj natančni.
10. Odzivi:
Objava na spletni strani šole http://www.os-franakranjca.si/.
11. Fotografije



JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU: IZDELKI IZ NEMŠKO GOVOREČIH DRŽAV


12.10.2015 10:56
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Aleksandra Velenšek, angleščina-nemščina, Osnovna šola Frana Kranjca Celje
2. Sodelujoči:
4. in 5. razred neobvezni izbirni predmet nemščina (13 in 16 učencev)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
24. 9. 2015, 6. ura (4. razred), šola
24. 9. 2015, 7. ura (5. razred), šola
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU: IZDELKI IZ NEMŠKO GOVOREČIH DRŽAV
5. Cilji:
- učenci se seznanijo z izdelki iz nemško govorečih držav,
- učenci razmišljajo o izdelkih iz nemško govorečih držav, ki jih lahko najdejo pri nas,
- učenci brskajo doma in odkrivajo, kateri izdelki bi lahko izhajali iz nemško govorečih držav,
- učenci ločijo med nemščino in slovenščino,
- učenci znajo poiskati osnovne informacije v nemščini.
6. Vsebina:
Učenci se seznanijo z izdelki v nemškem jeziku, ki jih je mogoče dobiti v Sloveniji. Spoznavajo razlike in podobnosti med nemščino in slovenščino. Izdelajo plakat v parih.
7. Potek in izvedba:
1. Doma poiščejo embalaže izdelkov ali izrezke izdelkov iz nemško govorečih dežel (Avstrija, Nemčija, Švica) in jih prinesejo v šolo.
2. Izdelajo plakat v parih.
3. Predstavijo svoje delo ostalim.
8. Rezultati:
- plakati izdelkov iz nemško govorečih držav,
- spoznanja o nemščini in nemških izdelkih v slovenskem okolju.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Učenci začetniki pri nemščini (4. in 5. razred) so rekli, da jim je takšno delo nadvse zabavno, iskanje doma je bilo produktivno, saj so s sabo prinesli ogromno materiala.
10. Odzivi:
Objava na šolski spletni strani http://www.os-franakranjca.si/.
11. Fotografije



PREDAVANJE, DEBATA, PRVA URA "TEČAJA" RUŠČINE.


6.10.2015 13:05
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Nataša Bauman, slovenščina-nemščina, Srednja ekonomska šola Maribor
2. Sodelujoči:
Dijaki, gostja (predavateljica), profesorji
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
25.9.2015, Srednja ekonomska šola Maribor, amfiteater
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Predavanje, debata, prva ura "tečaja" ruščine.
5. Cilji:
Spoznavanje politične in zgodovinske podobe Nemčije, takrat Vzhodne Nemčije, preverjanje svoje lastne govorne kompetence v nemškem jeziku ter prve izkušnje z učenjem ruščine, spoznavanje osebne življenjske zgodbe, jezikovnem razvoju in dojemanju tujih jezikov s perspektive posameznika in njegove družine.
6. Vsebina:
Nemčija in Slovenija - Življenje tam in tukaj
Predavala nam je profesorica Christiane Kordić, ki je po narodnosti Nemka in že vrsto let živi in dela v Sloveniji. Predstavila je jezikovno pestrost v Nemčiji, vlogo in položaj jezikovne barvitosti v Evropi ter predavanje obogatila z lastnimi izkušnjami, vtisi, anekdotami iz svojega osebnega življenjskega potovanja skozi Evropo.
7. Potek in izvedba:
1. Predstavitev gruzinščine in razstave gruzijske abecede v Ljubljani
2. Spletni kviz "Štekaš jezike"
3. Priprava na predavanje
4. Predavanje - Nemčija in Slovenija - življenje tam in tukaj
5. Debata.
8. Rezultati:
Rezultati našega dela so predvsem nova spoznanja in znanja, fotografije, posnetki.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Izvedba je bila zelo dobra, predavanje zanimivo in aktualno, nad celotnim delom smo bili navdušeni vsi - tako dijaki kot profesorji.
10. Odzivi:
Publika je bila več kot zadovoljna, dogajanje smo objavili na šolski spletni strani in na šolskem face-book-u.



JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU IN IZVEN POUKA


6.10.2015 12:51
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Nataša Bauman, slovenščina-nemščina, Srednja ekonomska šola Maribor
2. Sodelujoči:
Dijaki, gostje, starši
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
24.9.2015, Srednja ekonomska šola Maribor
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Jezikovna dejavnost pri pouku in izven pouka
5. Cilji:
Spoznavanje jezikovnih izkušenj sošolcev, načinov učenja tujih jezikov, prednosti znanja tujih jezikov, ...
6. Vsebina:
Nemščina in slovenščina - moje jezikovno odraščanje

V četrtek, 24.9.2015, je širšemu krogu dijakov svojo jezikovno odraščanje predstavil dijak naše šole, Marvin Wimberger. Na predstavitvi se mu je pridružila tudi mama. Skozi predstavitev svoje življenjske poti, ki se je za oba začela v Nemčiji in nadaljevala v Slovenijo, sta predstavila tudi svojo jezikovno pot. Povedala, kako sta se učila slovenščine, kaj je bilo najteže, kako je bilo v šoli in kako je danes...
7. Potek in izvedba:
1. Predstavitev gruzinščine in razstave gruzijske abecede v Ljubljani
2. Uvodna priprava na predavanje
3. Spletni kviz "štekaš jezike"
4. Predavanje - Marvin Wimberger in Klavdija Wimberger
8. Rezultati:
Dijaki so imeli priložnost spoznati izkušnje svojega sovrstnika. V naši sredini je namreč mnogo dijakov, ki prihajajo iz tujine in nekateri med njimi v tem trenutku ne znajo čisto nič slovenščine. Če se o tem pogovarjamo, na to opozorimo, sem prepričana, da so dijaki lažje sposobni empatije, se bolj zavedajo in lahko spoštujejo kulturno in jezikovno poreklo svojega sošolca ter lažje pomagajo.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Evalvacija je pokazala pozitiven odziv naših dijakov.
10. Odzivi:
Z dogodkom in dejavnostmi v tej zvezi ter temo so bili zadovoljni tako naši dijaki kot tudi ostali profesorji, starši.



JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU IN IZVEN POUKA, PREDAVANJE, JEZIKOVNA DELAVNICA.


6.10.2015 11:55
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Nataša Bauman, slovenščina-nemščina
2. Sodelujoči:
dijaki, gostje (predavatelji), 90
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
23.9.2015, Srednja ekonomska šola Maribor
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Jezikovna dejavnost pri pouku in izven pouka, predavanje, jezikovna delavnica.
5. Cilji:
Spoznavanje jezikovne kulture bivše Jugoslavije skozi osebna izkustva.
6. Vsebina:
Jeziki in osebno doživljanje le-teh na življenjski poti po republikah bivše Jugoslavije.
Imeli smo zanimivo predavanje ge. Maje Vogrin, univerzitetne diplomirane ekonomistke, ki je po narodnosti Bolgarka, rodila se je v Črni gori, nekaj časa živela v Makedoniji, daljše obdobje v Srbiji in zadnjih nekaj let živi v Sloveniji. Predstavila nam je geografsko, kulturno in jezikovno raznolikost omenjenih dežel, svoje izkušnje, spomine, anekdote in doživljanje različnih narodnosti, nam zaupala, kakšen je bil njen prihod v Slovenijo, kako se je naučila slovenščine in kakšno je njeno počutje pri nas.
7. Potek in izvedba:
1. Kratek uvod v delo.
2. Jezikovni spletni kviz "štekaš jezike"
3. Skupno predavanje na temo "Moje življenje v republikah bivše Jugoslavije".
4. Okrogla miza.
5. Evalvacija.
8. Rezultati:
Dijaki spoznajo politično, zgodovinsko in jezikovno zgodbo bivše Jugoslavije predstavljeno skozi subjektivno doživljanje predavateljice.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Predavateljica in njen prispevek je bil izjemno dobro sprejet s strani dijakov in dijaki so zelo aktivno sodelovali, ustvarjali, ...
10. Odzivi:
Vsestransko zelo pozitivni.



JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU IN IZVEN ŠOLE, OBISK EVROPSKE HIŠE V LJUBLJANI, UDELEŽBA NA PODELITVI PRIZNANJ ZA LANSKE PROJEKTE, OBISK FRANCOSKEGA INŠTITUTA, OBISK ŠPANSKEGA INŠTITUTA IN OGLED RAZSTAVE GRUZIJSKE ABECEDE TER UDELEŽBA NA PREDAVANJU O GRUZINŠČINI.


6.10.2015 11:48
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Nataša Bauman, slovenščina - nemščina, Srednja ekonomska šola Maribor
2. Sodelujoči:
Dijaki
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
22.9.2015, Srednja ekonomska šola Maribor, nato Evropska hiša Ljubljana, Francoski inštitut Ljubljana, Španski inštitut Ljubljana.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Jezikovna dejavnost pri pouku in izven šole, obisk Evropske hiše v Ljubljani, udeležba na podelitvi priznanj za lanske projekte, obisk francoskega inštituta, obisk španskega inštituta in ogled razstave gruzijske abecede ter udeležba na predavanju o gruzinščini.
5. Cilji:
Nova izkustva, pridobivanju informacij o delu in pristojnostih Evropske hiše, jezikovnih inštitutov in drugih institucij.
6. Vsebina:
1. Vsebinska priprava na odhod.
2. Kratek uvod o Gruziji.
3. Kviz "štekaš jezike".
4. Obisk Evropske hiše, Francoskega in Španskega inštituta.
5. Evalvacija.
7. Potek in izvedba:
V torek, 22.9.2015, smo se s skupino naših dijakov odpravili v Ljubljano, kjer smo se najprej udeležili prireditve in podelitve priznanj za lanskoletni projekt ob evropskem dnevu jezikov, ki ga je organiziral ZRSS v sklopu prireditev Predstavništva Evropske komisije in tujih kulturnih inštitutov v Sloveniji. Bili smo na Ljubljanski bregu in s pomočjo pestrega informativnega materiala Evropske hiše spoznali mnogo novega, ogledali smo si razstavo gruzijske abecede, stojnico z informacijami o evropskih jezikih in Knjižnico pod krošnjami, ki v branje ponuja dela številnih evropskih avtorjev. Nato smo obiskali še španski inštitut, kjer smo bili deležni izredno prijaznega sprejema in imeli celo priložnost doživeti uro španščine. Poučili smo se o dejavnostih, nalogah ter drugih funkcijah, ki jih opravljajo inštituti (avstrijski, nemški, francoski in italijanski) in tako zaokrožili bogat, prečudovit sončen dan v Ljubljani.
8. Rezultati:
Ekskurzija je bila zelo koristna, saj dijaki večine institucij in njihovih pristojnosti niso poznali, tudi nekaj več o gruzinščini so slišali prvič.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Dijaki so bili z delom in izkušnjami zelo zadovoljni.
10. Odzivi:
Odzivi so bili izredno pozitivni.



JEZIKOVNA DEJAVNOST - PREDAVANJE, DELAVNICA, KVIZ, OKROGLA MIZA.


6.10.2015 11:25
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Nataša Bauman, slovenščina, nemščina, Srednja ekonomska šola Maribor
2. Sodelujoči:
dijaki, gostje (predavatelji), starši, 90
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
21.9.2015, Srednja ekonomska šola Maribor
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Jezikovna dejavnost - predavanje, delavnica, kviz, okrogla miza.
5. Cilji:
S predstavitvijo dijaki spoznajo jezike in jezikovni položaj (nekoč in danes) v Afriki ter skozi posebne izkušnje Afričanke spoznavajo, kakšne so razlike v izobraževanju in jezikovni kulturi med Afriko in Evropo. Dijaki spoznajo tudi osebno izkušnja učenja slovenskega jezika in bivanja v jezikovno tujem okolju. Spoznajo prednosti učenja in znanja tujih jezikov.
6. Vsebina:
Predavala nam je Ann Njeri Watathi – Afričanka, ki je v svojem predavanju strnila vtise in izkušnje z Evropo. Spregovorila o šolanju v Afriki in pri nas, o jezikovni barvitosti in odnosu do tujih jezikov v Afriki in v Evropi in o tem, kako se je sama naučila angleščine in se uči slovenščine. Dijaki so nato na to temo pripravili okroglo mizo, pripravili vprašanja in kviz, ki so ga reševale druge skupine dijakov.
7. Potek in izvedba:
1. V razredih smo naredili kratek uvod v pomen evropskega dneva tujih jezikov.
2. Reševanje spletnega kviza "štekaš jezike".
3. Ob 10.20 uri skupno predavanje v amfiteatru.
4. Priprava vprašanj in kviza.
5. Okrogla miza.
8. Rezultati:
Nova spoznanja o Afriki, o tem, kako se Afričanka znajde pri nas, na kakšne ovire je naletela in kakšni so najpogostejši razlogi za to, kako se je mogoče težavam izogniti, predvsem pa velika motivacija za učenje jezikov.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Celotno delo ocenjujem kot izredno pozitivno - tako za predavateljico, kakor za naše dijake in profesorje, ki so se imeli možnost priključiti delu. Predavateljica, ga. Ann Njeri Watathi se je med nami počutila lepo, povabilo je bila prijazna gesta, ki ji je pomagala pri pridobivanju samozavesti in občutka varnosti v njej tujem okolju. Sama je v fazi iskanja zaposlitve in vsakršna znanstva, izkušnje so korak bližje njenemu cilju. Neprecenljiva je bila tudi izkušnja za naše dijaki, ker so dobili kopico povsem novih in - kar je bistveno - avtohtonih informacij. Marsičesa si ne predstavljamo tako, kot je v resnici in marsičesa ne cenimo dovolj, ker nam je preprosto samoumevno - šole, pouka in izobraževanja na primer.
10. Odzivi:
Odzivi s strani dijakov, gostje
in kolegov so bili zelo pozitivni.



DIJAKI, PRVIH LETNIKOV SO NA PROJEKTNIH DNEVIH RAZISKOVALI V ANGLEŠKI-NEMŠKI DELAVNICI VPLIV "ANGLICIZMOV" IN "GERMANIZMOV" V SLOVENSKEM NAREČNEM PROSTORU.


5.10.2015 18:29
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Alexandra Kočevar, nemščina, Srednja šola Črnomelj
Marta Strmec, angleščina, Srednja šola Črnomelj
2. Sodelujoči:
1. a in b gimnazija Črnomelj (43)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
25. in 26. 9. 2015 - projektni dnevi v Radencih pr Kolpi
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Dijaki, prvih letnikov so na projektnih dnevih raziskovali v angleški-nemški delavnici vpliv "anglicizmov" in "germanizmov" v slovenskem narečnem prostoru.
5. Cilji:
- umestiti okoliško narečje v širši slovenski narečni prostor,
- raziskati poznavanje in uporabo anglicizmov/germanizmov ter germanizmov v frazemih iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki jih mladi danes še uporabljajo oziroma poznajo.
- spoznati, kakšen je bil vpliv nemškega jezika na slovenščino in kako se to kaže v današnjih jezikih,
- oblikovati slovarček angleških in nemških sposojenk v belokranjskih narečjih,
- praktično delo dijakov (izdelava igric in kviza, pesem/Rap, skeč in risanje stripa)
- aktivno uporaba osvojenega znanja
- delo v skupini
6. Vsebina:
V prvem delu delavnice so dijaki v posamezni skupini prebrali strokovno besedilo o mobilnem telefonu Samsung Galaxi 6 in ugotovili, da je avtor besedila uporabil veliko tujk oz. angleške sposojenke. Nato so dijaki izpisali vse sposojenke in jih nadomestili z slovenskimi besedami. V naslednji nalogi so dijaki naštevali, katere angleške sposojenke uporabljajo v domačem okolju . Nato je sledila naloga o germanizmih. Dijaki so poiskali slovenskim knjižnim besedam ustrezne germanizme in jih vpisali v tabelo. Tudi frazemom so poiskali pravilni slovenski knjižni prevod. Nato so dijaki imeli čas, da v posameznih skupinah izdelujejo različne izdelke, pri čemer so uporabljali anglicizme in germanizme. Na koncu je vsaka skupina na zabaven način predstavlia svoj izdelek (kviz, skeč, pesem, igra - spomin, strip)
7. Potek in izvedba:
Dijake smo v dveh dneh razdelili v 9 skupin. Vsaka skupina je imela za delo 90 minut in za predstavitev pol ure časa. Najprej je sledil bolj teoretičen del z spoznavanje angleških in nemških sposojenk. Nato je sledil praktični del, v katerem so dijaki bili ustvarjalni. Vsaka skupina je predstavila svoj izdelek.
8. Rezultati:
ustvarjalni izdelki (strip, pesem, skeč) za razstavo in uporabo (igre, kviz), nova spoznanja, skupno druženje (učitelji-dijaki), medsebojno učenje in druženje
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Kar se besedišča tiče, so dijaki ugotovili, da so jim germanizmi pri učenju nemščine lahko v veliko pomoč, saj so hitro spoznali, da obstaja ogromno nemških besed, ki so podobne germanizmom, ki jih uporabljamo v slovenščini. Po navadi učenci začetniki navdušeno ugotovijo in rečejo: »Saj tako pa besedi rečemo tudi pri nas!«
10. Odzivi:
objava na spletni strani šole: www.sscrnomelj.si
facebook: Srednja šola Črnomelj
rastava izdelkov v medioteki
11. Fotografije



S SODELOVANJEM Z ZAVODOM PIP V PROJEKTU "POGOVORI SE Z MENOJ" ŽE DRUGO LETO ZAPORED ŠIRIMO POMEMBNOST ZNANJA TUJIH JEZIKOV, KI SE JIH UČIMO NA NAŠI ŠOLI. DIJAKI SE ZA DAN PRIJAVIJO SAMI PRI PROFESORJIH. ZAVOD PIP JIH OPREMI Z MAJICAMI, NA KATERIH PIŠE ZA VSAK JEZIK POSEBEJ POVABILO, DA SE Z NJIMI LAHKO POGOVORIJO V TUJEM JEZIKU, KATEREGA PREDSTAVLJAJO.


5.10.2015 10:19
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Mateja Lešnik - prof. nem
Maja Kodrič Crnjakovič - prof. slo. in špa.
Nataša Gumilar Papotnik - prof. slo. in an.
2. Sodelujoči:
30 dijakov, 10 nemščina, 10 spanščina in 10 angleščina
Zavod PIP Maribor, Mateja Lešnik in Maja Kodrič Crnjakovič
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
25. 9. 2015 od 10. 30 do 13.30
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
S sodelovanjem z Zavodom PIP v projektu "Pogovori se z menoj" že drugo leto zapored širimo pomembnost znanja tujih jezikov, ki se jih učimo na naši šoli.
Dijaki se za dan prijavijo sami pri profesorjih. Zavod PIP jih opremi z majicami, na katerih piše za vsak jezik posebej povabilo, da se z njimi lahko pogovorijo v tujem jeziku, katerega predstavljajo.
5. Cilji:
Ozaveščanje krajanov o pomembnosti poznavanja tujih jezikov.
6. Vsebina:
Evropski dan jezikov - več jezikov znaš, več veljaš - jezik odpira vrata v svet in pripomore k boljšemu medukulturnemu povezovanju
7. Potek in izvedba:
Dijaki gredo za 2 - 3 ure v mesto in na ulicah, v trgovskih centrih, v knjižnici,... nagovarjajo mimoidoče in se z njimi pogovarjajo o različnih temah.
8. Rezultati:
Pogovor z različnimi prebivalci mesta ali turisti. Prilagam izkušnjo naše dijakinje:
"Pogovori se z menoj 2015
Evropski dan jezikov

»Z vsakim novim jezikom, ki ga govoriš, živiš novo življenje. Če govoriš samo en jezik, živiš samo enkrat.« Češki pregovor je eden od sloganov evropskega dneva jezikov, ki ga obeležujemo vsako leto 26. septembra.

Tudi letos smo se skupaj z Informacijsko točko Evropske unije pridružili akciji, s katero smo želeli poudariti pomen učenja tujih jezikov in predstaviti jezikovno različnost Evrope.
Na pot smo se podali 25. septembra. Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato smo sogovorce poiskali kar v mestni knjižnici, na pošti in v nakupovalnih centrih.
Naše izkušnje so različne. Ljudje se odzivajo različno. Naleteli smo na pozitivne odzive. Tudi v Slovenski Bistrici najdeš turiste in tako sva s kolegico spoznali par, ki prihaja iz Nemčije. Zapletli smo se v pogovor in menim, da je najin dan potekal zelo uspešno. Spodbudne besede naravnih govorcev pa sta v naju motivirale za še dodaten zagon pri učenju jezikov.

Nika Motaln, 2.b
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Evalvacijski vprašalnik zavoda PIP in refleksija po skupinah in jezikih.
10. Odzivi:
Medijsko je projekt podprt z nacionalno televizijo, radijem, sami pa projekt objavimo tudi na šolski spletni strani in v lokalnem časopisu.
11. Fotografije



DIJAKI, GOVORCI ZGORAJ NAVEDENIH JEZIKOV, SO V TEDNU PRED EVROPSKIM DNEVOM JEZIKOV V OBEH GAVNIH ODMORIH IZVEDLI KRATKE JEZIKOVNE DELAVNICE ZA ZAINTERESIRANO OBČINSTVO.


4.10.2015 17:51
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Maja Štekovič in Sandra Horvatić, profesorici angleškega jezika, Živilska šola, BIC Ljubljana
2. Sodelujoči:
Klemen Levičnik (3nt): slovenščina
Karmen Bregar (1ta): nemščina
Ravmanovski Ednan (1sp): makedonščina
Xie Zihao (1sp): kitajščina
Barbara Šubelj (2s): ruščina
Ana Progar (2s): korejščina
Tina Lekič (1pa): znakovni jezik
Imer Muzliukaj (2pb): albanščina
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
22. 9. 2015, oba glavna odmora, avla v 1. nadstropju
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Dijaki, govorci zgoraj navedenih jezikov, so v tednu pred evropskim dnevom jezikov v obeh gavnih odmorih izvedli kratke jezikovne delavnice za zainteresirano občinstvo.
5. Cilji:
- vključiti dijake v aktivno predstavitev tujih jezikov, ki se jih učijo,
- vključiti naravne govorce, da sami predstavijo svoj materni jezik (kitajščina, albanščina, makedonščina itd),
- publiko (ostale dijake) naučiti uporabne fraze v različnih tujih jezikih,
- širjenje obzorij, odpravljanje stereotipov,
- promocija strpnosti.
6. Vsebina:
Naravni govorci kitajščine, albanščine, makedonščine, nemščine, znakovnega jezika gluhih ter dijaki, ki se učijo korejščine ter ruščine so pod vodstvom mentoric pripravili hitre tečaje omenjenih tujih jezikov. Publika se je naučila, kako se pozdravimo, predstavimo in štejemo v različnih jezikih. Dijakinja, ki v vsakdanjem življenju uporablja znakovni jezik gluhih, nas je naučila abecedo v znakovnem jeziku.
7. Potek in izvedba:
Na začetku dogodka je eden izmed dijakov pripravil uvod, in sicer nam je predstavil razvoj slovenskega jezika. Pred vsako nadaljnjo predstavitvijo tujega jezika smo zavrteli glasbo, značillno za državo, iz katere prihaja določen jezik.
8. Rezultati:
- plakati, ki so jih izdelali dijaki,
- širjenje obzorij,
- boljše sprejemanje pripadnikov iz različnih kultur,
- sprejemanje drugačnosti,
- boljši odnosi med dijaki,
- odpravljanje strahu pred drugimi kulturami,
- urjenje dijakov v javnem nastopanju.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Veliko dijakov je pokazalo zanimanje za izvedene mini tečaje tujih jezikov. Občinstvo se je naučilo novih, uporabnih fraz, a ta dogodek ima veliko težo predvsem zato, ker Živilsko šolo obiskujejo dijaki iz različnih etničnih in kulturnih ozadij. S tem dogodkom smo dosegli, da so se dijaki bolje spoznali in povezali ter tako pripomogli k boljšim odnosom na šoli.
10. Odzivi:
Odzivi dijakov, učiteljev in ostalih zaposlenih na šoli so bili pozitivni.
11. Fotografije



JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU RAZSTAVA


2.10.2015 10:08
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Monika DOBRIJEVIČ
NEMŠČINA
OSNOVNA ŠOLA FOKOVCI, FOKOVCI 32, 9208 FOKOVCI
2. Sodelujoči:
SODELUJOČI:

7. razred - 6 učencev (izbirni predmet),
8. in 9. razred (16 in 15 učencev: 1. tuji jezik)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
OD 24.09.2015 DO 01.10.2015

KRAJ: OSNOVNA ŠOLA FOKOVCI
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU

RAZSTAVA
5. Cilji:

- spoznavanje raznolikosti jezikov
- istočasno iskanje podobnosti / povezav med posameznimi jeziki
6. Vsebina:
"ZMEŠAJ SI SVOJO BESEDO"
IN DOBIL BOŠ:
"ZMEŠANO BESEDO", VERRÜCKTES WORT, CRAZY WORD.
7. Potek in izvedba:
IZVEDBA PRI POUKU: Učenci od 7. do 9. razreda so pri pouku nemščine dobili vsak svoj list papirja, na katerega so najprej napisali po 5 besed v različnih jezikih Evropske unije. Nato so si liste izmenjali in dodali k besedam, ki so že bile napisane nove besede in tako so dobili "zmešane besede". Listi so seveda krožili.
IZVEDBA ZA ŠOLSKI PANO: Učenci 8. razreda so na pano v jedilnici šole ustvarili nove besedne zveze s pomočjo podanih besed NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, ŠPANŠČINA, ANGLEŠČINA IN SLOVENŠČINA).
8. Rezultati:
Učenci so prišli do spoznanja, da je sestavljanje novih besed lahko zelo zabavno, naučili so se tudi nekaj novih besed, kajti možganska nevihta prinese ogromno novih informacij. Učenci so seveda razlagali pomen svojih besed in tako je nastalo medsebojno učenje.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
- Učenci so našli kar nekaj podobnosti slovenskega jezika z jeziki drugih narodov, kar jim je bilo še posebej zanimivo.
- Zelo so se zabavali pri ustvarjanju novih besed.
10. Odzivi:
11. Fotografije



POSEBNI ŠOLSKI DOGODKI: JEZIKOVNE DELAVNICE DIJAKOV GFML NA POMURSKIH OŠ OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV POD MENTORSTVOM PROFESORJEV TUJIH JEZIKOV NA GFML


1.10.2015 13:56
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML)
Sodelujoči učitelji: Liana Miholič, Lidija Kos Ulčar, Marko Kardinar, Mojca Ficko Učitelji spremljevalci: Beverley Landricombe, Milojka Vaupotič, Gita Fras
Koordinator dejavnosti: Klaudija Tivadar, Franc Čuš
Predmeti: angleščina, nemščina, francoščina, ruščina, španščina
2. Sodelujoči:
Dijaki 2., 3. in 4. letnika GFML (44 dijakov)
Sodelujoči dijaki: Nataša Feher, Barbara Horvat, Kaja Mujdrica, Lara Štrokaj, Luka Antolin, Tadej Rožmarin, Matej Rožmarin, Jure Donša, Urška Subašič, Tia Šalamun, Jakob Škrobar, Benjamin Balažic, Tadej Semenič Grof, Gabrijela Ščavničar, Ana Mlinarič, Karin Šteiner, Katja Ropoša, Sara Zadravec, Gašper Lovrec, Alen Trstenjak, Katja Gomboši, Kaja Ivanek, Sara Korpar, Helena Beznec, Patricija Pintarič, Mojca Jevšek, Jurij Zemljič, Anja Steyer, Sara Horvat, Ajda Rožanc, Michelle Oletič, Diana Oletič, Timi Bencak, Klavdija Vincetič, Tjaša Bukovec, Tina Klement, Neja Zrinski, Nino Recek, Lara Varga, Laura Marinič, Eva Šantić Zadravec, Vanessa Sobočan, Hana Rakuša, Jure Rudolf
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Delavnice so potekale od 17. 9. 2015 do 2. 10. 2015 po dogovoru s kontaktnimi osebami z osnovnih šol.
Sodelovalo je 15 pomurskih OŠ (učenci od 5. - 9. razreda):
OŠ Bogojina
OŠ Ivana Cankarja Ljutomer
OŠ Ivanjkovci
OŠ Janka Ribiča Cezanjevci
OŠ Razkrižje
OŠ Odranci
OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici
OŠ Kapela
OŠ Radenci
OŠ Apače
OŠ I Murska Sobota
OŠ Stročja vas
OŠ Gornja Radgona
OŠ II Murska Sobota
OŠ Beltinci
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
Posebni šolski dogodki: Jezikovne delavnice dijakov GFML na pomurskih OŠ ob Evropskem dnevu jezikov pod mentorstvom profesorjev tujih jezikov na GFML
5. Cilji:
Povezovanje GFML z osnovnimi šolami in obratno
Ozaveščanje o bogastvu znanja tujih jezikov
Spoznavanje tujih jezikov, ki se jih učenci ne učijo na OŠ, predvsem španščine, francoščine in ruščine
Sodelovanje med učitelji - dijaki / dijaki - učenci
Dijaki v vlogi učitelja
Promocija šole (možnost učenja različnih tujih jezikov)
6. Vsebina:
26. septembra je Evropski dan jezikov. Letos smo ga na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer praznovali skoraj cel mesec. Okoli 20 dijakov se je z naravno govorko in s svojimi profesoricami pripravljalo na nemško jezikovno diplomo na tridnevnem taboru v Veržeju, manjše skupine pa so obiskovale osnovne šole v Pomurju in pripravljale delavnice v jezikih, ki se jih učimo na GFML: angleščini, nemščini, francoščini, španščini in ruščini.

Načrtovali smo tudi dogodek na Glavnem trgu v Ljutomeru za učence OŠ Ljutomer in OŠ Stročja vas, vendar je zaradi dežja odpadel.

Na OŠ so dijaki učence naučili nekaj osnov v tujem jeziku, ki so si ga izbrali pred pričetkom delavnice in se tega jezika ne učijo (predstavimo se, abeceda, števila, kulturne in geografske znamenitosti). Na angleški in nemški delavnici (za tiste, ki se teh jezikov učijo) pa so učenci na poudarjeni ravni znanja spoznali jezikovne igre, ki so jih zanje pripravili dijaki.
S posebnim poudarkom na vljudnostnih frazah in dialektih so dijaki učencem prikazali bogastvo jezikov in pomen medkulturnega dialoga.
7. Potek in izvedba:
Na pomurske osnovne šole je GFML poslala dopis z vabilom k sodelovanju na jezikovnih delavnicah v sklopu Evropskega dneva jezikov. Odzvalo se je 15 pomurskih OŠ.
Delavnice so potekale po predhodnem dogovoru v različnih terminih, vedno med poukom. Osnovne šole so nam sporočile termin, ki jim je ustrezal, ter jezikovno delavnico, ki jo želijo imeti.
Dijake je glede na njihovo število spremljal en učitelj ali več.
Delavnice so največkrat trajale eno šolsko uro, ali pa smo se dogovorili za 20-minutno delavnico s ponovitvijo za drugo skupino.
8. Rezultati:
Dijaki so s pomočjo mentorjev pripravili gradiva za delavnice (predstavitve ppt, igre, slikovne materiale). Tako so poglobili znanje tujih jezikov in se hkrati znašli v novi vlogi, vlogi učitelja. Pri tem so prišli do spoznanja, kako poteka učiteljevo delo v učilnici in kako se odzovejo učenci na njihova vprašanja.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Učitelji so/smo bili zadovoljni z delom dijakov na delavnicah.
Odziv dijakov je bil odličen, saj so se znašli v popolnoma novi vlogi in s pomočjo katere so nekateri sprejeli odločitev pri načrtovanju ter izbiri študija (študij jezikov, pedagoška fakulteta - da ali ne).
10. Odzivi:
Objavljeno na šolski spletni strani
http://www.gfml.si/index.php/o-soli/novice/359-evropski-dan-jezikov
11. Fotografije



A) JEZIKOVNA DEJAVNOST PRI POUKU B) VIDEO-PROJEKCIJA LEKCIJ MADŽARŠČINE NA DISPLAYIH NA HODNIKU IN V ZBORNICI


26.9.2015 09:50
1. Avtorji in izvajalci dejavnosti oz. dogodka:
Robert Šupe, prof. geografije in zgodovine, Gimnazija Novo mesto, Seidlova cesta 9
SI-8000 Novo mesto
2. Sodelujoči:
Dijaki oddelkov:
1. k, 23 (klasična)
1. d, 32 (splošna)
1. c, 32 (splošna)
3. k, 23 (klasična)
3. b, 27 (splošna)
ter ostali dijaki na šolskem hodniku in učitelji v zbornici ( 25. 9. 2015)
3. Čas in kraj/mesto izvedbe dejavnosti oz. dogodka:
Od 23. do 25. 9. 2015, Gimnazija Novo mesto
Čas: 7.00 do 14.00
Prostori: učilnice, hodniki, zbornica.
4. Vrsta dejavnosti oz. dogodka:
A) Jezikovna dejavnost pri pouku
B) Video-projekcija lekcij madžarščine na displayih na hodniku in v zbornici
5. Cilji:
Dijaki/dijakinje razvijajo:
• zmožnost poslušanja in razumevanja tujega govora v različnih okoliščinah (na ekskurzijah, potovanjih ipd.);
• sposobnost branja in razumevanja poljudnih in preprostejših strokovnih vsebin ter uporabe ustreznih pripomočkov (branje in razumevanje knjižnih in elektronskih virov);
• vedoželjnost do jezikov na splošno in zanimanje za medkulturno (jezikovno) sporazumevanje (vključevanje v mednarodne projekte, izmenjave, sodelovanje ipd. na šolski ali osebni ravni).
6. Vsebina:
A) Prevod strokovnega prispevka v hrvaškem dnevniku Jutarnji list v slovenščino
B) Ogledi nemškega in angleških dokumentarnih filmov pri pouku
C) Poslušanje glasbe - evrovizijskih popevk pri pouku
Č) Prevajanje latinskih pregovorov pri pouku
D) Video-projekcija spletnih lekcij madžarščine na šolskem hodniku in v zbornici
E) Spletni lekciji luksemburščine za uvodno motivacijo pri pouku
F) Tečaj osnov afrikanščine za dijake osnovnih šol v sklopu projekta Akademija znanja
(november 2015 - januar 2016) ter razširjene lekcije za dijake gimnazije maja 2016.
7. Potek in izvedba:
23. 9. 2015 1. d - zgodovina:
- spletna lekcija luksemburščine za uvodno motivacijo (3 minute)
- branje in sprotno prevajanje časopisnega članka v hrvaščini o arheološki najdbi Homo-Naledija v Republiki Južni Afriki (7 minut)
- branje odlomka iz knjige Charlesa Darwina Potovanje na ladji Beagle (5 minut)
- ogled angleškega dokumentarnega filma: Becoming a Human, BBC History Channel (30 minut).

23. 9. 2015 3. b - geografija:
- spletna lekcija luksemburščine za uvodno motivacijo ( 3 minute)
- ogled nemškega dokumentarnega filma: Donau-Vom Schwarzwald zum Schwarzen Meer (39 minut, 1. del),
- evrovizijska popevka - predstavnik Švedske (3 minute)

23. 9. 2015 3. k - geografija:
- 15 latinskih pregovorov (3 minute)
- ogled nemškega dokumentarnega filma: Donau-Vom Schwarzwald zum Schwarzen Meer (39 minut 1. del),
- evrovizijska popevka - predstavnica Ukrajine (3 minute).

23. 9. 2015 1. c - zgodovina:
- spletna lekcija luksemburščine (3 minute)
- ogled angleškega dokumentarnega filma: Charles Darwin-Brave New World, History Channel TV (39 minut, 1. del),
- evrovizijska popevka - francoska predstavnica (3 minute).

23. 9. 2015 1. d - geografija:
- ogled ameriškega dokumentarnega filma: Movements within the Earth s Crust (30 minut)
- diskusija (15 minut).

24. 9. 2015 1. c - zgodovina:
- komentar, povzetek ogledanega filma prejšnjo uro (5 minut)
- film Brave New World 2. del (25 minut)
- evrovizijske popevke po izboru dijakov (14 minut)

24. 9. 2015 1. k - geografija:
- 15 latinskih pregovorov & prevajanje (3 minute)
- ogled ameriškega dokumentarnega filma: Volcanoes and Volcanicity (6 minut)
- ogled odlomka celovečernega filma: Dantes Peak (5 minut)
- obravnavanje predvidene snovi po učbeniku in učnem načrtu (28 minut)
- glasbena želja dijakov - evrovizijska popevka iz Nemčije (3 minute)

24. 9. 2015 3. k - geografija:
- Donava - od Schwarzwalda do Črnega Morja, film - 2. del (20 minut)
- Luxembourg Royal wedding: Princ Guillaume & kontesa Stephanie De Lannoy - prenos luksemburške TV (10 minut),
- evropski dan jezikov (225 avtohtonih), diskusija: Cilji/pomen večjezičnosti (15 minut).

24. 9. 2015 3. k - geografija:
- vremenotvorna središča v Evropi (10 minut)
- ogled spletne vremenske napovedi Švicarske TV (SF Meteo by Daniela Schmuki)
5 minut - schwyzerdutsch)
- analiza klimogramov v učbeniku ( 10 minut)
- ogled britanske spletne vremenske strani: http://www.weatheronline.co.uk/ (10 minut),
- glasbene želje dijakov - evrovizijske popevke (10 minut)

25. 9. 2015 hodnik in zbornica na šoli:
- 6 spletnih lekcij madžarščine teče na velikem displayu na hodniku, kjer jih lahko spremljajo dijaki, na displayu v zbornici pa učitelji od 7.00 do 14.00 ure.

Prihajajoči dogodki:
- november 2015, januar 2016: Projekt Akademija znanja - tečaj osnov afrikanščine za dijake osnovnih šol Dolenjske, Belokranjske in Posavske regije

- maj 2016, tečaj osnov afrikanščine za gimnazijce (Projektni teden)
8. Rezultati:
Nova spoznanja in znanja učencev ter učiteljev.
9. Refleksija o ciljih, vsebini in izvedbi:
Anonimna anketa - evalvacija.
10. Odzivi:
https://www.facebook.com/gimnm/timeline/
11. Fotografije