Če zastavimo enostavno vprašanje: »Kdo se uči?«, bi bil v veliki večini primerov prvi odgovor: »Otroci, učenci, dijaki, študenti, odrasli udeleženci izobraževanja.« A to je le del resnice.
Pa vendar se učimo vsi. Da bi se otroci, učenci in dijaki ter odrasli lahko učili, se učijo tudi vzgojitelji, učitelji, mentorji in drugi strokovni delavci. Ti so namreč tisti, ki ne samo predajajo znanje, temveč strukturirajo, usmerjajo, spodbujajo, preverjajo dosežke, posredujejo povratne informacije, ocenjujejo, preizkušajo, razvijajo, reflektirajo, načrtujejo, nudijo oporo, svetujejo, opolnomočijo, postavljajo okvire in navdihujejo.
Družbeni pogoji, znanstvena in strokovna dognanja, generacije in posamezni otroci, učenci, dijaki ali odrasli udeleženci izobraževanja se iz leta v leto spreminjajo, zato morajo rasti, se razvijati in spreminjati tudi njihovi učitelji, da bi bili pri svojem delu lahko uspešni.
O pomenu vloge učitelja za kakovostno vzgojo in izobraževanje, katerih rezultat sta razvoj potenciala posameznikov in različni kognitivni in nekognitivni učni dosežki, pričajo mnoge raziskave v polju učinkovitosti izobraževanja. Moč vpliva učitelja na učne dosežke njegovih učencev daleč prekaša vpliv sistemskih pogojev izobraževanja ali šole kot celote. Poklic učitelja postaja vse bolj kompleksen. Od učiteljev pričakujemo vedno več. Okolja, kjer delajo, so vse zahtevnejša.
Kakovostno opravljanje vse zahtevnejše poklicne vloge učiteljev in vseh drugih pedagoških delavcev tako zahteva nenehen proces učenja in profesionalnega razvoja vsakega posameznika. Čeprav je poklic učitelja eden najbolj avtonomnih poklicev, razvoj učitelja ne more potekati v osami. Skupnost posameznikov, ki profesionalno delujejo in se skupaj razvijajo, je eden od ključnih pogojev za uspešen profesionalni razvoj vseh članov skupnosti. Skupno reševanje problemov in njihova identifikacija, ki temelji na medsebojnem zaupanju in profesionalni naravnanosti ter usmerjenosti k skupnemu cilju, omogočata iskanje boljših in hitrejših rešitev za posameznike, institucije in širšo družbo. Obenem je povezanost posameznika, profesionalca v učečo se profesionalno skupnost, ki je zmožna s problemi in napakami ravnati kot z izzivi, vzpostavljati kritični dialog in varovati integriteto posameznika, varovalna okoliščina pred izgorelostjo, depresijo in drugimi poklicnimi tveganji, ki pogosto prizadenejo najbolj razmišljujoče praktike, kadar so potisnjeni v osamo.
Kot se spreminjajo svet in pričakovanja ter zahteve poklica, tako se mora spremembam prilagajati tudi sistem profesionalnega razvoja. Zato bomo na prvi konferenci Učeča se profesionalna skupnost odprli razpravo o obstoječem sistemu profesionalnega razvoja, ki se bo nadaljevala z nizom posvetov o učiteljih v Sloveniji.
Cilji konference
- Predstaviti študijo evropskega omrežja Eurydice o karierah učiteljev v Evropi (Teaching Careers in Europe: Access, Progression and Support) in umestitev Slovenije v njej.
- Spodbuditi razpravo o različnih vidikih profesionalnega razvoja učiteljev. Identificirati močna področja sedanjega sistema začetnega in nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja in šibka področja, torej tista, ki so potrebna ponovnega premisleka, ocene in prenove.
- Odpreti razpravo o opredelitvi kompetenc učitelja v različnih obdobjih kariere. Ob tem izpostaviti dileme, ki se navezujejo na kontinuiteto med začetnim izobraževanjem in stalnim profesionalnim razvojem učiteljev v šolah.
S konferenco želimo prispevati k:
- dvigu zavesti o pomenu profesionalnega razvoja strokovnih delavcev za kakovostno vzgojo in izobraževanje,
- odpiranju dialoga o kompetencah in profesionalnem razvoju strokovnih delavcev med različnimi deležniki,
- povezovanju profesionalne (in laične) skupnosti.
Vabljeni, da prispevate k razpravi in rezultatom konference.