Tematske steze
1. Bralna pismenost v NAMA
Bralna pismenost je eden izmed ključnih pogojev za uspešno učenje naravoslovja in matematike. Osrednji namen je predstavitev preizkušenih in uspešnih didaktičnih zgledov za razvijanje in izboljšanje bralne pismenosti pri pouku naravoslovja in matematike (npr. učenje strategij dela z učbeniškimi in drugimi besedili; uporaba učnih strategij pri reševanju nalog z daljšim besedilom in razumevanju pisnih navodil za izvedbo dejavnosti itd.). Posebej nas zanimajo vidiki bralne pismenosti pri učenju z raziskovanjem oziroma pri raziskovalno-eksperimentalnih pristopih, kamor spadajo iskanje, obdelava, interpretacija in vrednotenje podatkov (eksperimentalnih in iz drugih virov), postavljanje vprašanj, napovedovanje, oblikovanje sklepov itd.
2. Aktivni pouk NAMA
Aktivni pouk je kombinacija metod, oblik in strategij, ki jih uporabi učitelj, da bi učenci v pestrem socialnem okolju ustvarjali, odkrivali, proučevali in raziskovali ter razreševali probleme. Temeljna vloga učitelja je ustvarjanje pogojev in usmerjanje učencev, tako da se ti dejavno spoprimejo s poprejšnjimi predstavami in izkušnjami ter jih povežejo z novimi spoznanji. Namen je predstavitev primerov v praksi preverjenih strategij, s katerimi je mogoče razvijati kompetence, razumljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ki ustrezajo okoliščinam, ter dosegati nivoje znanja nad nivojem pomnjenja in razumevanja (uporaba, analiza, sinteza, ovrednotenje ter ustvarjalnost).
3. Kontekstualizacija pouka NAMA
Učenje naravoslovnega in matematičnega znanja navezujemo na kontekst, tako da ga učenci lahko osmislijo. Kontekst je ključen tudi za uporabo tega znanja.V šoli naučeno znanje je namreč vse prej kot preprosto prenašati med različnimi konteksti. Tudi če učenec razume nek pojem, še ni rečeno, da ga bo znal nerutinsko uporabiti v besedilnih nalogah, pri drugih predmetih v šoli ali celo v zunajšolskih okoliščinah. Namen je predstavitev didaktičnih načinov in zgledov dobre prakse pri kontekstualiziranju naravoslovja in matematike. Gre torej za strategije reševanja besedilnih nalog, učenje uporabe znanja v avtentičnih okoljih, matematično modeliranje, navezovanje matematičnega in naravoslovnega znanja na vsakdanje izkušnje učencev ali celo na poklicne izkušnje dijakov.
4. Diferenciacija in individualizacija pri pouku NAMA
Upoštevanje različnosti učencev je nujno za kakovostno poučevanje. Cilj je prikazati ključne izzive, povezane z diferenciacijo in individualizacijo pri pouku naravoslovja in matematike, ter osvetliti načine poučevaja, pri katerih se upoštevajo različnosti učencev. Namen je predstaviti zglede za diferenciacijo in individualizacijo pri pouku naravoslovja in matematike z vidika učnih dosežkov učencev, načine odkrivanja učnih težav pri naravoslovju in matematiki, gradiva za učence z učnimi težavami in nadarjene učence, načine poučevanja teh učencev ter spremljanje njihovega napredka.
5. Vrednotenje znanja pri NAMA
Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja učencev je pomemben del izobraževalnega procesa. Vrednotenje znanja spodbuja k razmišljanju in razčiščevanju nerazumevanja in je povratna informacija o doseganju posameznih učnih ciljev. Namen je predstaviti zglede kakovostnih inovativnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja, procesov prehoda od preverjanja k ocenjevanju, načinov vrednotenja znanja vseh taksonomskih ravni ter oblikovanja kakovostne povratne informacije za vpogled v močna in šibka mesta znanja, v stopnjo razumevanja in uporabnost znanja. Poleg tega pričakujemo tudi prispevke, ki v kontekstu vrednotenja znanja obravnavajo problematiko motivacije in samoregulacije učencev.
6. Povezovanje po dolgem in počez
Medpredmetno ali kurikularno povezovanje je eden izmed ključnih pojmov sodobnih usmeritev izobraževanja. Glede na medsebojna razmerja povezanih predmetov ločimo različne medpredmetne povezave; te so lahko vertikalne, horizontalne, delne ali celovite (kroskurikularne). Namen je predstavitev prispevkov, ob katerih bi poglobljeno in čim bolj celostno obravnavali medpredmetne povezave znanja, spretnosti, kompetenc, uporabe učnih orodij (npr. IKT) itd. Ob horizontalnih medpredmetnih povezavah želimo spodbuditi prispevke z zgledi uspešnega vertikalnega povezovanja, bodisi pri razvoju razumevanja pojmov, konceptov, usvajanju spretnosti ali izvedbi pristopov (npr. učenju z raziskovanjem).
7. Enajsta šola
Pomemben del izobraževanja poteka tudi kot neformalno izobraževanje zunaj šol, na primer v centrih znanosti, muzejih, društvenih dejavnostih in še kje. Neformalno izobraževanje lahko uspešno navdušuje, motivira in ustvarja pozitiven odnos do naravoslovja in matematike, saj ni obremenjeno s pridobivanjem ocen in ni omejeno z učnimi načrti. Namen je predvsem prestavitev prispevkov, ki bodo temeljili na preizkušenih zgledih dobrih praks in poleg motivacijskih vidikov neformalnega izobraževanja predstavili tudi poučevalske in povezovalne vidike.
|
|
|
