ISKANJE
PLENARNA PREDAVANJA II: sreda, 21.3.2018
Ob izidu 20-letnika revije Razredni pouk, Vesna Vršič, Jana Kruh in Simona Vozelj
Razredni pouk je strokovna revija Založbe Zavoda RS za šolstvo, ki s svojo vsebino nagovarja učitelje in vzgojitelje, ki poučujejo na razredni stopnji in v podaljšanem bivanju; študente razrednega pouka; druge učitelje, ki vstopajo na področje razrednega pouka; strokovne delavce, ki nudijo pomoč in podporo učencem te starostne skupine in vsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjem vzgoje in izobraževanja ter izobraževanjem učiteljev.
Ni naključje, da je prva številka revije izšla ravno v času, ko so se na področju šolstva pričele dogajati velike spremembe – torej z uvedbo devetletne osnovne šole. To je bil čas za poglobljen razmislek o različnih ukrepih, izmenjave izkušenj praktikov z uvajanjem novih učnih pristopov in organizacijskih rešitvah v praksi. Revija Razredni pouk je tako omogočala učiteljem in drugim strokovnjakom, da so lahko svoje ideje, razmišljanja in izkušnje delili z drugimi.
Posamezne številke revije so bile tematsko usmerjene in tako lažje sledljive strokovnim vsebinam na področju npr. opisnega ocenjevanja, opismenjevanja, timskega dela v 1. razredu, prenove v 1. razredu, podaljšanega bivanja, kombiniranega pouka, prenove v 2. triletju…. Tako je revija že od samega začetka podpirala učitelje razrednega pouka na različnih strokovnih področjih in pri profesionalnem razvoju.
Revija je v času izhajanja spreminjala svojo zunanjo in notranjo podobo, vendar ostajala zvesta svojemu poslanstvu in ciljni skupini bralcev. Poseben pečat so reviji dajali likovni izdelki učencev, ki so navdihovali bralce s svojo ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter dopolnjevali strokovno vsebino.
Revija je k soustvarjanju vsebine ves čas vabila strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja, učitelje praktike in druge strokovne delavce, ki so prispevali strokovne članke za različne rubrike. Tako smo objavljali njihove bogate izkušnje, inovativne pristope, predstavljali projekte, teoretična spoznanja in spodbujali bralce ter delili ideje.
V digitalnem času se vloga tiskanih gradiv vse bolj spreminja. Vztrajamo – ker poznamo pomen tiskane besede, užitek ob listanju pravkar natisnjene publikacije ter občutek radovednosti in zadovoljstva ob raziskovanju njene vsebine.
Kamišibaj kot učilo oz. didaktično sredstvo, Simona Nagode
Predstavljeno bo japonsko pripovedno tehniko kamišibaj, ki ga uporabljam za govorni nastop, obnovo zgodbe z nizanjem sličic, pri dodatnem in dopolnilnem pouku, pri delu z učenci priseljenci, na kulturnem dnevu. Ustvarjalni proces se začne z izbiro izhodiščnega umetnostnega besedila oz. teme. Sledi izbira likovne tehnike, kadriranje in izdelava gradiva. Naslednji korak je pripovedovanje ob vlečenju slik iz malega papirnatega ali večjega lesenega kamišibaja. Predstavljena bo izdelava malega kamišibaja in strukture dela. List v velikosti A4 razdelimo na četrtine in izdelamo mali papirnati kamišibaj. Na prvi list učenci preslikajo naslov pesmi SAM. Nato ob učiteljevem vodenju ustvarjajo po pomenskih enotah. Na drugi list narišejo: »se sam oblači«. V vodenem razgovoru razmišljamo, kaj lahko obleče, kako se oblači, katera in kakšna oblačila ima, kje so … Vsak učenec na sredino lista naslika svojo podobo. Tako nadaljujejo do konca pesmi. Pri individualnem delu se vsak usmeri v svoje izkušnje. Pred učencem je prazen list, ki ga mora oblikovati sam. Ob skupinskem in individualnem usmerjanju vsi dokončajo kamišibaj.
Ob koncu učnega procesa učenci že nastopajo drug za drugega. V dnevu ali dveh se v kreativnem šolskem okolju naučijo pesmico na pamet. Po izkušnjah iz prejšnjih let celotna (šolska in domača) priprava traja teden dni. Ko učenci deklamirajo pesem, sproti pogledujejo na sličice. Té jih asociativno vodijo in učenci, ki bi sicer potrebovali pomoč učitelja, ob pogledu na sličico samostojno nadaljujejo.
Najbolj dragocena izkušnja je, da je vsak kamišibaj unikaten – predstavlja učenčev prstni odtis. Učiteljeva vloga je, da učenca spodbuja pri kreativnem razmišljanju, učenec pa je glavni ustvarjalec pri pripravi in izvedbi gradiva, interpretaciji vsebine in nastopu. Ob nastopu dobi informacijo, da zmore, in pridobi na samozavesti. Skozi njemu lastno sliko si zapomni pesem in jo uspešno predstavi.
Ustvarjamo zvočne zgodbe, Tadeja Mraz Novak
V prispevku želim prikazati primer uspešno izvedene aktivnosti pri pouku glasbene umetnosti v 5. razredu. Končni cilj aktivnosti je, da učenci v skupini izvedejo svojo zvočno zgodbo, ki jo opremijo z besedilom in podlago zvokov po lastni izbiri. Zvoke učenci izvajajo z različnimi inštrumenti, tudi lastnimi. V fazi načrtovanja iščejo zvoke predmetov, s katerimi bi se čim bolj približali svoji zgodbi. V skupini naredijo naredijo načrt izvedbe in si razdelijo vloge izvajalcev.
Moja predstavitev zajema tako slikovno kot zvočno gradivo – fotografije učencev v fazi ustvarjanja – stripovska izvedba in zvočni posnetek ene ali več zgodb.
Pešbus in bicivlak, Andreja Duh
V letu 2016 smo se vključili v pilotni projekt Pešbus in Bicivlak, ki ga je takrat sofinanciralo Ministrstvo za zdravje. Pri izvedbi so nam pomagali tudi člani društva Fokus, Ljubljanska kolesarska mreža in Inštitut za politike prostora. Projekt na šoli letos izvajamo tretje leto, poleg tega pa z omenjenimi institucijami skrbimo za širjenje ideje v širši slovenski prostor in izobražujemo šole ter prostovoljce za čimbolj kvalitetno izvedbo.
Osebno sem v projekt »zagrizla«, ker sem imela osebno pozitivno izkušnjo s skupinskim prihodom v šolo. Vsako jutro sem se skupaj z mlajšo sestro odpravila k sosedi, učiteljici, ki poučuje na naši šoli, in skupaj z njenima hčerkama smo se odpravile v šolo. Pot je bila tako varna in veliko bolj zanimiva. Cilj projekta je, da ga vodijo starši, stari starši in drugi prostovoljci iz šolskega okoliša, ki jih otroci poznajo. Ne gre pa brez angažiranega koordinatorja in pa glede na število prijavljenih sodelujočih odzivnih soorganizatorjev – voznikov.
Projekt smo razdelili v več faz. Predstavili smo ga svetu staršev, kjer smo iskali spremljevalce, prav tako smo predstavitev izvedli na razrednih urah za otroke. Nato smo zbrali prijave in izdelali trase. V naslednjem koraku smo proge označili in prehodili ter uskladili časovnico. V času projekta smo vsakodnevno spremljali otroke v šolo po označeni progi in vodili tabele prisotnosti. Na ta način lahko v okolici šole zmanjšamo promet. Lahko tudi ukinemo katero od linij šolskega avtobusa ali pa vsaj njen del. Možnosti je veliko.
Otroci se Pešbusa in Bicivlaka zelo veselijo, radi se ga udeležujejo. V šolo tako prihajajo točno, med potjo so telesno aktivni in se zabavajo, družijo, krepi se njihov socialni razvoj. Vozniki otroke med potjo seznanijo s prometno varnostjo v domačem okolju in spodbujajo otroke k trajnostnemu razvoju.
LEGO Education pri pouku in interesni dejavnosti, Martina Žličar
Učitelji razrednega pouka radi iščemo nove, zanimive načine za motiviranje in poučevanje učencev. Letos poučujem učence od 3. pa do 9. razreda, zato moram imeti venomer kakšno inovativno idejo na zalogi, ki pritegne otroke. Iz lastnih izkušenj povem, da je z LEGO® Education kompleti in nekaj osnovnega računalniškega znanja uspeh zagotovljen. Pri načinu svojega poučevanja se oklepam izkustvenega in raziskovalnega učenja. V prispevku bo predstavljenih nekaj preizkušenih dejavnosti in idej mojega poučevanja, kot npr:
LEGO® Education StoryStarter in programska oprema LEGO® Story Visualizer pri pouku slovenščine v 3. razredu, kot igriva oblika obdelave domačega branja;
LEGO® osnovni gradniki in uporaba spleta pri likovni umetnosti v 3. razredu, pri prostorskem oblikovanju;
LEGO® Education Energy Set, LEGO® Simple & Powered Machines Set in LEGO® Mindstorms Education EV3 kompleti pri naravoslovju v 6. razredu, ko smo utrjevali obnovljive vire energije in elektriko;
LEGO® Education StoryStarter pri slovenščini v 6. razredu, ko smo z izdelavo animiranega filma poglabljali ljudsko balado Lepa Vida;
in še mnogo drugih primerov.
Na šoli vodim tudi interesno dejavnost, v okviru katere sodelujemo tudi v mednarodnem programu FLL (First Lego League) in FLL Junior, kjer pridobivajo učenci edinstvene izkušnje s pomočjo kompletov LEGO® Mindstorms Education EV3 (starejši učenci) in LEGO® WeDo (mlajši učenci). S tem se otroci seznanjajo z začetnim programiranjem in spoznavajo osnovne mehanizme. Program FLL v Sloveniji vodi in organizira Zavod Super Glavce, s katerimi uspešno sodelujemo že nekaj let, letos pa prvič v programu FLL Junior. Način dela po programu FLL spodbuja razmišljanje izven okvirjev, inovativnost in skupinsko ter sodelovalno delo. Ta koncept učenja z LEGO® in po principu FLL vrednot poskušam vnašati med učence pri vseh predmetih. Rezultati so več kot očitni, učenci zadovoljni in nasmejani. Zaradi njihove aktivne vloge pri učenju in raziskovanju si snov lažje zapomnijo in izkušnje ne pozabijo. Želijo še.
Spoznavamo krvni obtok v telesu, Anita Vrtač Pičman
Ko učenci pomislijo na učenje, jim vedno postane nelagodno. Vedo, da bosta za dosego znanja potrebna potrpljenje in motivacija. Zato je pri pouku ključno razmišljati o tem, kako učence motivirati, jih pritegniti k delu in jim olajšati razumevanje. Učenci imajo pri frontalnem pouku veliko težav s pozornostjo in koncentracijo, ko pa so v pouk vključeni aktivno, je učenje zabavno, učijo se ne da bi se tega zavedali, razumevanje pa je boljše.
Pri naravoslovju in tehniki v 4. razredu se učenci seznanijo s krvnim obtokom, spoznajo delovanje srca in vlogo krvi v telesu. S konkretnimi ponazoritvami, s poukom, ko je učenec tudi gibalno aktiven dosežemo, da je učenčevo učenje učinkovitejše in znanje trajnejše še posebno v primerih, ko se učimo o abstraktnem delovanju človeškega teles, česar pa se ne da opazovati v naravnem okolju.
Na tla učilnice smo z učenci razprostrli model srca in pljuč, ter ju povezali z modeli žil. Ob tem smo ponovili vse o srcu, pljučih in žilah. Model krvnega obtoka je zelo velik, tako da učenci po njem lahko potujejo fizično od pljuč v srce, iz srca pa po telesu in nazaj. Tako začutijo in si lažje predstavljajo kroženje krvi po telesu in njeno nalogo prenašanja dihalnih plinov. Za lažje razumevanje krvnega obtoka so učenci z metodo gibanja fizično potovali po modelu krvnega obtoka. Vsak učenec je imel v krvnem obtoku možnost odigrati vsako vlog. Učenec »krvna celica«, je prenašal rdeč kartonček kisika, ki ga je prejel od učenca »pljučnega mešička« v pljučih. Nato je potoval iz pljuč preko srca in v njem preko srčne zaklopke v telo po odvodnicah. Učencu »celici telesa« je preko kapilar oddal rdeč kartonček kisik in od njega prejel moder kartonček ogljikov dioksid, ki ga je odnesel po dovodnici preko srca in v njem preko srčne zaklopke v pljuča. V pljučih je bil učenec »pljučni mešiček«, ki je od krvne celice preko kapilar sprejel moder kartonček ogljikov dioksid in učencu »krvni celici« oddal rdeč kartonček kisik.
Za učence je bilo potovanje po krvnem obtoku zanimivo in nazorno. Po končani uri, v kateri so bili zelo motivirani, jim je bilo jasno kroženje krvi po telesu, jasne so jim bile naloge krvne celice, pljuč in srca v človeškem telesu.
Kako ohranjati radovednost otrok? Andrej Šorgo
Če bi sklepali iz pregovorov, da radovednost ni vedno lepa čednost ali, da je radovednost ubila mačko, bi lahko sklepali, da bi se morali v šoli radovednosti na daleč izogibati, če je ne kar prepovedati. V kolikor pa predpostavimo, da brez radovednosti in ustvarjalnosti ni novih spoznanj, brez spoznanj pa izdelkov in procesov, ki lahko nam in drugim izboljšajo kakovost življenja, bi morali radovednost vzpodbujati. Kot ugotavlja že Berlyne (1954) pa radovednost vzpodbujajo predvsem situacije, ki so nove in tuje. Lahko pa bi dodali, da jo vzpodbujajo še dejavnosti, ki so vključujoče in namenjene razreševanju znanih in neznanih problemov ter vključujejo samoiniciativnost in podjetnost. V kolikor si želimo otroke, ki bodo odrasli v zvedave in kritično razmišljujoče posameznike, pa niso nujne spremembe kurikula ter iz njih izhajajočih učnih načrtov, temveč lahko spremembe znotraj dovoljene avtonomije učitelja sproži že vsak posamezni učitelj. Morda lahko začne že z malimi posegi v učno uro na način, da začne zastavljati smiselna vprašanja, npr. S čim se prehranjujejo rastline, in prepusti iskanje odgovora učencem.
Ob izidu 20-letnika revije Razredni pouk, Vesna Vršič, Jana Kruh in Simona Vozelj
Razredni pouk je strokovna revija Založbe Zavoda RS za šolstvo, ki s svojo vsebino nagovarja učitelje in vzgojitelje, ki poučujejo na razredni stopnji in v podaljšanem bivanju; študente razrednega pouka; druge učitelje, ki vstopajo na področje razrednega pouka; strokovne delavce, ki nudijo pomoč in podporo učencem te starostne skupine in vsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjem vzgoje in izobraževanja ter izobraževanjem učiteljev.
Ni naključje, da je prva številka revije izšla ravno v času, ko so se na področju šolstva pričele dogajati velike spremembe – torej z uvedbo devetletne osnovne šole. To je bil čas za poglobljen razmislek o različnih ukrepih, izmenjave izkušenj praktikov z uvajanjem novih učnih pristopov in organizacijskih rešitvah v praksi. Revija Razredni pouk je tako omogočala učiteljem in drugim strokovnjakom, da so lahko svoje ideje, razmišljanja in izkušnje delili z drugimi.
Posamezne številke revije so bile tematsko usmerjene in tako lažje sledljive strokovnim vsebinam na področju npr. opisnega ocenjevanja, opismenjevanja, timskega dela v 1. razredu, prenove v 1. razredu, podaljšanega bivanja, kombiniranega pouka, prenove v 2. triletju…. Tako je revija že od samega začetka podpirala učitelje razrednega pouka na različnih strokovnih področjih in pri profesionalnem razvoju.
Revija je v času izhajanja spreminjala svojo zunanjo in notranjo podobo, vendar ostajala zvesta svojemu poslanstvu in ciljni skupini bralcev. Poseben pečat so reviji dajali likovni izdelki učencev, ki so navdihovali bralce s svojo ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter dopolnjevali strokovno vsebino.
Revija je k soustvarjanju vsebine ves čas vabila strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja, učitelje praktike in druge strokovne delavce, ki so prispevali strokovne članke za različne rubrike. Tako smo objavljali njihove bogate izkušnje, inovativne pristope, predstavljali projekte, teoretična spoznanja in spodbujali bralce ter delili ideje.
V digitalnem času se vloga tiskanih gradiv vse bolj spreminja. Vztrajamo – ker poznamo pomen tiskane besede, užitek ob listanju pravkar natisnjene publikacije ter občutek radovednosti in zadovoljstva ob raziskovanju njene vsebine.
Kamišibaj kot učilo oz. didaktično sredstvo, Simona Nagode
Predstavljeno bo japonsko pripovedno tehniko kamišibaj, ki ga uporabljam za govorni nastop, obnovo zgodbe z nizanjem sličic, pri dodatnem in dopolnilnem pouku, pri delu z učenci priseljenci, na kulturnem dnevu. Ustvarjalni proces se začne z izbiro izhodiščnega umetnostnega besedila oz. teme. Sledi izbira likovne tehnike, kadriranje in izdelava gradiva. Naslednji korak je pripovedovanje ob vlečenju slik iz malega papirnatega ali večjega lesenega kamišibaja. Predstavljena bo izdelava malega kamišibaja in strukture dela. List v velikosti A4 razdelimo na četrtine in izdelamo mali papirnati kamišibaj. Na prvi list učenci preslikajo naslov pesmi SAM. Nato ob učiteljevem vodenju ustvarjajo po pomenskih enotah. Na drugi list narišejo: »se sam oblači«. V vodenem razgovoru razmišljamo, kaj lahko obleče, kako se oblači, katera in kakšna oblačila ima, kje so … Vsak učenec na sredino lista naslika svojo podobo. Tako nadaljujejo do konca pesmi. Pri individualnem delu se vsak usmeri v svoje izkušnje. Pred učencem je prazen list, ki ga mora oblikovati sam. Ob skupinskem in individualnem usmerjanju vsi dokončajo kamišibaj.
Ob koncu učnega procesa učenci že nastopajo drug za drugega. V dnevu ali dveh se v kreativnem šolskem okolju naučijo pesmico na pamet. Po izkušnjah iz prejšnjih let celotna (šolska in domača) priprava traja teden dni. Ko učenci deklamirajo pesem, sproti pogledujejo na sličice. Té jih asociativno vodijo in učenci, ki bi sicer potrebovali pomoč učitelja, ob pogledu na sličico samostojno nadaljujejo.
Najbolj dragocena izkušnja je, da je vsak kamišibaj unikaten – predstavlja učenčev prstni odtis. Učiteljeva vloga je, da učenca spodbuja pri kreativnem razmišljanju, učenec pa je glavni ustvarjalec pri pripravi in izvedbi gradiva, interpretaciji vsebine in nastopu. Ob nastopu dobi informacijo, da zmore, in pridobi na samozavesti. Skozi njemu lastno sliko si zapomni pesem in jo uspešno predstavi.
Ustvarjamo zvočne zgodbe, Tadeja Mraz Novak
V prispevku želim prikazati primer uspešno izvedene aktivnosti pri pouku glasbene umetnosti v 5. razredu. Končni cilj aktivnosti je, da učenci v skupini izvedejo svojo zvočno zgodbo, ki jo opremijo z besedilom in podlago zvokov po lastni izbiri. Zvoke učenci izvajajo z različnimi inštrumenti, tudi lastnimi. V fazi načrtovanja iščejo zvoke predmetov, s katerimi bi se čim bolj približali svoji zgodbi. V skupini naredijo naredijo načrt izvedbe in si razdelijo vloge izvajalcev.
Moja predstavitev zajema tako slikovno kot zvočno gradivo – fotografije učencev v fazi ustvarjanja – stripovska izvedba in zvočni posnetek ene ali več zgodb.
Pešbus in bicivlak, Andreja Duh
V letu 2016 smo se vključili v pilotni projekt Pešbus in Bicivlak, ki ga je takrat sofinanciralo Ministrstvo za zdravje. Pri izvedbi so nam pomagali tudi člani društva Fokus, Ljubljanska kolesarska mreža in Inštitut za politike prostora. Projekt na šoli letos izvajamo tretje leto, poleg tega pa z omenjenimi institucijami skrbimo za širjenje ideje v širši slovenski prostor in izobražujemo šole ter prostovoljce za čimbolj kvalitetno izvedbo.
Osebno sem v projekt »zagrizla«, ker sem imela osebno pozitivno izkušnjo s skupinskim prihodom v šolo. Vsako jutro sem se skupaj z mlajšo sestro odpravila k sosedi, učiteljici, ki poučuje na naši šoli, in skupaj z njenima hčerkama smo se odpravile v šolo. Pot je bila tako varna in veliko bolj zanimiva. Cilj projekta je, da ga vodijo starši, stari starši in drugi prostovoljci iz šolskega okoliša, ki jih otroci poznajo. Ne gre pa brez angažiranega koordinatorja in pa glede na število prijavljenih sodelujočih odzivnih soorganizatorjev – voznikov.
Projekt smo razdelili v več faz. Predstavili smo ga svetu staršev, kjer smo iskali spremljevalce, prav tako smo predstavitev izvedli na razrednih urah za otroke. Nato smo zbrali prijave in izdelali trase. V naslednjem koraku smo proge označili in prehodili ter uskladili časovnico. V času projekta smo vsakodnevno spremljali otroke v šolo po označeni progi in vodili tabele prisotnosti. Na ta način lahko v okolici šole zmanjšamo promet. Lahko tudi ukinemo katero od linij šolskega avtobusa ali pa vsaj njen del. Možnosti je veliko.
Otroci se Pešbusa in Bicivlaka zelo veselijo, radi se ga udeležujejo. V šolo tako prihajajo točno, med potjo so telesno aktivni in se zabavajo, družijo, krepi se njihov socialni razvoj. Vozniki otroke med potjo seznanijo s prometno varnostjo v domačem okolju in spodbujajo otroke k trajnostnemu razvoju.
LEGO Education pri pouku in interesni dejavnosti, Martina Žličar
Učitelji razrednega pouka radi iščemo nove, zanimive načine za motiviranje in poučevanje učencev. Letos poučujem učence od 3. pa do 9. razreda, zato moram imeti venomer kakšno inovativno idejo na zalogi, ki pritegne otroke. Iz lastnih izkušenj povem, da je z LEGO® Education kompleti in nekaj osnovnega računalniškega znanja uspeh zagotovljen. Pri načinu svojega poučevanja se oklepam izkustvenega in raziskovalnega učenja. V prispevku bo predstavljenih nekaj preizkušenih dejavnosti in idej mojega poučevanja, kot npr:
LEGO® Education StoryStarter in programska oprema LEGO® Story Visualizer pri pouku slovenščine v 3. razredu, kot igriva oblika obdelave domačega branja;
LEGO® osnovni gradniki in uporaba spleta pri likovni umetnosti v 3. razredu, pri prostorskem oblikovanju;
LEGO® Education Energy Set, LEGO® Simple & Powered Machines Set in LEGO® Mindstorms Education EV3 kompleti pri naravoslovju v 6. razredu, ko smo utrjevali obnovljive vire energije in elektriko;
LEGO® Education StoryStarter pri slovenščini v 6. razredu, ko smo z izdelavo animiranega filma poglabljali ljudsko balado Lepa Vida;
in še mnogo drugih primerov.
Na šoli vodim tudi interesno dejavnost, v okviru katere sodelujemo tudi v mednarodnem programu FLL (First Lego League) in FLL Junior, kjer pridobivajo učenci edinstvene izkušnje s pomočjo kompletov LEGO® Mindstorms Education EV3 (starejši učenci) in LEGO® WeDo (mlajši učenci). S tem se otroci seznanjajo z začetnim programiranjem in spoznavajo osnovne mehanizme. Program FLL v Sloveniji vodi in organizira Zavod Super Glavce, s katerimi uspešno sodelujemo že nekaj let, letos pa prvič v programu FLL Junior. Način dela po programu FLL spodbuja razmišljanje izven okvirjev, inovativnost in skupinsko ter sodelovalno delo. Ta koncept učenja z LEGO® in po principu FLL vrednot poskušam vnašati med učence pri vseh predmetih. Rezultati so več kot očitni, učenci zadovoljni in nasmejani. Zaradi njihove aktivne vloge pri učenju in raziskovanju si snov lažje zapomnijo in izkušnje ne pozabijo. Želijo še.
Spoznavamo krvni obtok v telesu, Anita Vrtač Pičman
Ko učenci pomislijo na učenje, jim vedno postane nelagodno. Vedo, da bosta za dosego znanja potrebna potrpljenje in motivacija. Zato je pri pouku ključno razmišljati o tem, kako učence motivirati, jih pritegniti k delu in jim olajšati razumevanje. Učenci imajo pri frontalnem pouku veliko težav s pozornostjo in koncentracijo, ko pa so v pouk vključeni aktivno, je učenje zabavno, učijo se ne da bi se tega zavedali, razumevanje pa je boljše.
Pri naravoslovju in tehniki v 4. razredu se učenci seznanijo s krvnim obtokom, spoznajo delovanje srca in vlogo krvi v telesu. S konkretnimi ponazoritvami, s poukom, ko je učenec tudi gibalno aktiven dosežemo, da je učenčevo učenje učinkovitejše in znanje trajnejše še posebno v primerih, ko se učimo o abstraktnem delovanju človeškega teles, česar pa se ne da opazovati v naravnem okolju.
Na tla učilnice smo z učenci razprostrli model srca in pljuč, ter ju povezali z modeli žil. Ob tem smo ponovili vse o srcu, pljučih in žilah. Model krvnega obtoka je zelo velik, tako da učenci po njem lahko potujejo fizično od pljuč v srce, iz srca pa po telesu in nazaj. Tako začutijo in si lažje predstavljajo kroženje krvi po telesu in njeno nalogo prenašanja dihalnih plinov. Za lažje razumevanje krvnega obtoka so učenci z metodo gibanja fizično potovali po modelu krvnega obtoka. Vsak učenec je imel v krvnem obtoku možnost odigrati vsako vlog. Učenec »krvna celica«, je prenašal rdeč kartonček kisika, ki ga je prejel od učenca »pljučnega mešička« v pljučih. Nato je potoval iz pljuč preko srca in v njem preko srčne zaklopke v telo po odvodnicah. Učencu »celici telesa« je preko kapilar oddal rdeč kartonček kisik in od njega prejel moder kartonček ogljikov dioksid, ki ga je odnesel po dovodnici preko srca in v njem preko srčne zaklopke v pljuča. V pljučih je bil učenec »pljučni mešiček«, ki je od krvne celice preko kapilar sprejel moder kartonček ogljikov dioksid in učencu »krvni celici« oddal rdeč kartonček kisik.
Za učence je bilo potovanje po krvnem obtoku zanimivo in nazorno. Po končani uri, v kateri so bili zelo motivirani, jim je bilo jasno kroženje krvi po telesu, jasne so jim bile naloge krvne celice, pljuč in srca v človeškem telesu.
Kako ohranjati radovednost otrok? Andrej Šorgo
Če bi sklepali iz pregovorov, da radovednost ni vedno lepa čednost ali, da je radovednost ubila mačko, bi lahko sklepali, da bi se morali v šoli radovednosti na daleč izogibati, če je ne kar prepovedati. V kolikor pa predpostavimo, da brez radovednosti in ustvarjalnosti ni novih spoznanj, brez spoznanj pa izdelkov in procesov, ki lahko nam in drugim izboljšajo kakovost življenja, bi morali radovednost vzpodbujati. Kot ugotavlja že Berlyne (1954) pa radovednost vzpodbujajo predvsem situacije, ki so nove in tuje. Lahko pa bi dodali, da jo vzpodbujajo še dejavnosti, ki so vključujoče in namenjene razreševanju znanih in neznanih problemov ter vključujejo samoiniciativnost in podjetnost. V kolikor si želimo otroke, ki bodo odrasli v zvedave in kritično razmišljujoče posameznike, pa niso nujne spremembe kurikula ter iz njih izhajajočih učnih načrtov, temveč lahko spremembe znotraj dovoljene avtonomije učitelja sproži že vsak posamezni učitelj. Morda lahko začne že z malimi posegi v učno uro na način, da začne zastavljati smiselna vprašanja, npr. S čim se prehranjujejo rastline, in prepusti iskanje odgovora učencem.
