Delavnice

Izvajalec: Vera Bevc (ZRSŠ)

Naslov: Pedagoško vodenje, usmerjeno v procese učenja

Tematsko področje: Pedagoško vodenje

Področje (raven) VIZ: vrtec, OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Temeljno in prevladujočo dejavnost v vrtcu ali šoli predstavljajo procesi učenja. Le-ti so odvisni od številnih dejavnikov, tudi od poznavanja in razumevanja (predvsem na izvedbeni ravni) sodobnih konceptov znanja, učenja in poučevanja.

Ugotovitve številnih metaraziskav (tudi mednarodnih) kažejo na visoko stopnjo povezanosti med znanjem otrok/učencev/dijakov in procesov učenja ter poučevanja, prav tako pa tudi med načinom pedagoškega vodenja in znanja otrok/učencev/dijakov.

Številne evalvacije v vzgojno-izobraževalnih sistemih in zavodih dokazujejo, da predstavljajo aktualno obliko ugotavljanja kakovosti.

Če je glavni namen evalvacij in predvsem samoevalvacij v vrtcih in šolah dvig kakovosti procesov učenja in posledično znanja, je treba jasno opredeliti vključenost ključnih procesov, ki potekajo v vrtcih in šolah, to se pravi procesov učenja in poučevanja v najširšem in najglobljem pomenu v procese evalvacije in samoevalvacije. Kako ugotovitve evalvacij in samoevalvacij vplivajo na uvajanje sprememb in kakšna je vloga pedagoškega vodje/ ravnatelja pri uvajanju sprememb, če nekateri ravnatelji sporočajo, da se kljub evalvacijam in samoevalvacijam ne kažejo kvalitativni premiki?

Nekateri pogoji za uspešnejše uvajanje sprememb v vrtce in šole:

poznavanje in razumevanje sodobnih konceptov znanja, učenja in poučevanja (ravnatelj, učitelji, vzgojitelji);
jasno opredeljene pristojnosti in odgovornosti ravnatelja in učiteljev, vzgojiteljev;
sistemska podpora, ki omogoča udejanjanje pristojnosti, predvsem pa odgovornosti.

Namen in cilji delavnice:

predstavitev primerov iz prakse (samoevalvacija in vpliv ugotovitev na uvajanje sprememb);
opredelitev vlog, pristojnosti in odgovornosti ravnatelja v procesu samoevalvacije in uvajanje sprememb po opredelitvi;
oblikovanje predlogov o partnerskem sodelovanju med vrtcem, šolo in zavodi na področju šolstva in uvajanja sprememb (pomoč pri samoevalvaciji in v procesu uvajanja posodobitev).

Dejavnosti udeležencev:
Predstavitev primerov iz prakse in vodeni razgovor, vezano na cilje in namen delavnice.

Izvajalec: mag. Sonja Zajc (ZRSŠ)

Naslov: Spremljanje napredka za dvig kakovosti znanja

Tematsko področje: Učenje in poučevanje

Področje (raven) VIZ: OŠ in SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
V zadnjem času so se pojavile različne definicije za formativno preverjanje. Black in William (1998a) sta opredelila formativno preverjanje kot vse tiste dejavnosti učiteljev in/ali učencev, s katerimi zagotavljajo povratne informacije, s pomočjo katerih prihaja do modifikacije poučevanja in učenja, v katerega so vpeti. Učinkovito spremljanje je tisto, ki daje uvid v učne težave ter omogoči, da so premostljive s poučevanjem. S pogostim in interaktivnim spremljanjem in vrednotenjem napredka pri učencih ugotovimo njihove potrebe in interese in tako prilagodimo poučevanje.

Dejavnosti udeležencev:
Udeleženci bodo na delavnici spoznali, kako je mogoče spremljanje dosežkov integrirati v veliko perspektivo načrtovanja učnega procesa z regulacijo učenja in s pripravo učinkovitega učnega okolja. Seznanili se bodo s ključnimi strategijami za izboljšanje poučevanja in doseganje kakovostnejšega znanja.

Izvajalec: dr. Brigita Rupar (ZRSŠ)

Naslov: Vpliv ravnatelja na kakovost komunikacijskih procesov

Tematsko področje: Klima in kultura

Področje (raven) VIZ: vrtec, OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Šola, ki se želi približati idealu učeče se organizacije, mora težiti k nenehnemu procesu preverjanja kakovosti delovanja. Za kulturo učeče se skupnosti so značilni odprtost, psihološka svoboda, strpnost, medsebojno sodelovanje in notranja motivacija zaposlenih. Pri teh procesih imajo stališča in ravnanje ravnatelja izjemno pomembno vlogo. Vloga ravnatelja v sodobni šoli je ena izmed najbolj zahtevnih, saj mora biti zgled etičnega in poštenega človeka, dober učitelj, učinkovit menedžer in navdihujoč voditelj. Predvsem pa je kakovost učeče se šole odvisna od kakovosti sodelovanja njenih članov, ta pa spet od kakovosti komunikacijskih procesov med njimi. Kakšen je način vodenja šole, kako zaposleni, učenci, starši komunicirajo drug z drugim, kako se rešujejo nesoglasja in konflikti? Je klima dovolj varna, da se izpostavijo kritične točke in da se naredi prostor za izboljšave? Ravnatelj mora preverjati tudi te procese v svoji šoli, če želi izboljšati kakovost pouka in učne dosežke učencev. Raziskave so pokazale, da je to ena izmed njegovih ključnih nalog.

Dejavnosti udeležencev:
V delavnici se bomo osredotočili na kakovost komunikacijskih procesov, ki imajo velik vpliv na medsebojno sodelovanje učiteljev in način poučevanja. Udeleženci bodo razmišljali, kakšni vodje so, kako reflektirajo svoje delo in kako k temu spodbujajo svoje zaposlene. Iskali bodo primere različnih praks, poskušali ovrednotiti njihove učinke in načrtovati možne rešitve za svojo šolo. Delavnico bomo sklenili z analizo in refleksijo.

Izvajalec: dr. Tina Rutar Leban (PI)

Naslov: Sodelovanje s starši

Tematsko področje: Sodelovanje z deležniki

Področje (raven) VIZ: vrtec, OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Sodelovanje med družino in vzgojno-izobraževalno inštitucijo (šolo, vrtcem) je pogosto izpostavljena tema v vzgojno-izobraževalnem prostoru. Spremembe družbe in vzgojno-izobraževalnega sistema narekujejo tudi spremembe v odnosu med starši in šolo, vrtcem. Vsaka inštitucija razvija svoje načine sodelovanja s starši. Na delavnici si bomo pogledali različne modele sodelovanja s starši, ki so se razvijali skozi različna obdobja šole, družbe. Analizirali bomo različne primere modelov sodelovanja ter razmišljali o tem, ali obstaja enoten način, model sodelovanja med vzgojno-izobraževalno inštitucijo in starši.

Dejavnosti udeležencev:

analiza modela sodelovanja lastne vzgojno-izobraževalne inštitucije s starši,
uporaba evalvacijskega vprašalnika za oceno sodelovanja s starši,
načrtovanje sodelovanja s starši.

Izvajalec: dr. Urška Štremfel (PI), mag. Miha Lovšin (CPI), Staša Bučar Markič (Zavod RS za zaposlovanje)

Naslov: Zagotavljanje kakovosti vseživljenjske karierne orientacije v šoli

Tematsko področje: Sodelovanje z deležniki

Področje (raven) VIZ: OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Kakovostne vsebine in učinkovite storitve vseživljenjske karierne orientacije v šoli imajo pomembno vlogo pri opolnomočenju mladih za avtonomno in odgovorno delovanje v sodobni družbi in uspešno delovanje na nenehno spreminjajočem se trgu delovne sile. Čeprav so v Sloveniji razvoj kakovostne vseživljenjske karierne orientacije v zadnjih letih obravnavale številne iniciative in projekti (Ažman in Rupar, 2015), celovitega sistema kazalnikov za ugotavljanje kakovosti na tem področju v Sloveniji še nismo oblikovali. Analize šolskih praks (Štremfel idr., 2015) kljub temu kažejo, da svetovalni delavci kot koordinatorji aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije na ravni šol razvijajo inovativne in svojstvene načine ugotavljanja kakovosti karierne vzgoje.

V delavnici bomo uvodoma predstavili teoretske podlage, evropski okvir spremljanja kakovosti vseživljenjske karierne orientacije in predlog Medresorskih smernic kakovosti vseživljenjske karierne orientacije (VKO). Posebno pozornost bomo namenili predstavitvi dobre prakse izvajanja in spremljanja kakovosti vseživljenjske karierne orientacije na izbrani slovenski šoli. Skupaj z udeleženci bomo razmislili o naboru kazalnikov za celovito spremljanje kakovosti in učinkovitosti vseživljenjske karierne orientacije na nacionalni ravni.

Dejavnosti udeležencev:

identifikacija obstoječih inovativnih praks evalvacije vseživljenjske karierne orientacije v razpravi z udeleženci;
identifikacija sklopov kazalnikov kakovostne vseživljenjske karierne orientacije v razpravi z udeleženci;
identifikacija sistemskih pogojev, ki bi omogočali spremljanje kakovosti vseživljenjske karierne orientacije v razpravi z udeleženci.

Izvajalec: Alije Jagodnik, Saša Masterl (RIC)

Naslov: Uporaba dosežkov NPZ za izboljšanje poučevanja in učenja

Tematsko področje: Učenje in poučevanje

Področje (raven) VIZ: OŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Državni izpitni center je v zadnjih letih nadgradil baze podatkov in analiz o NPZ za šole, predvsem z namenom, da bi lahko učitelji dosežke NPZ obravnavali kot enega od pomembnih kazalnikov kakovosti procesa učenja in poučevanja.

Dejavnosti udeležencev:
V delavnici se bodo učitelji seznanili s podatki in analizami NPZ za šolo, v nadaljevanju pa bodo s pomočjo gradiva za posamezno šolo odgovarjali na aktualna vprašanja, kako nadgraditi analize, da bi bila slika o doseženem znanju učencev pri NPZ na šoli razumljivejša, in kako s pomočjo podatkov NPZ kakovostno načrtovati poučevanje.

Izvajalec: Darko Zupanc, Gašper Cankar (RIC)

Naslov: Uporaba Orodja za analizo izkazanega znanja za SŠ (RIC)

Tematsko področje: Učenje in poučevanje

Področje (raven) VIZ: SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Orodje za analizo izkazanega znanja, s katerim lahko strokovni delavci srednjih šol dostopajo do podrobnih analiz dosežkov splošne oziroma poklicne mature, ponuja vrsto objektivnih in zanesljivih podatkov, uporabnih za kazalnike kakovosti procesa učenja in poučevanja. Udeleženci delavnice bodo spoznali analize, ki trenutno omogočajo vsebinsko najbolj podrobne analize (analiza po nalogah, analiza dodane vrednosti), in v diskusiji razmišljali o interpretacijah v posameznih primerih.

Dejavnosti udeležencev:
Kratkemu spoznavanju s programskim orodjem bodo sledile diskusija in interpretacije izbranih primerov analiz.

Opozorilo: Udeleženci delavnice morajo računalnik, ki ga potrebujejo za delo na tej delavnici, prinesti s seboj. Na njem mora biti nameščen program – orodje za analizo izkazanega znanja za SŠ. Program je mogoče namestiti s spletne strani eRica. Vsi prijavljeni na delavnico bodo o tem posebej natančneje obveščeni, na voljo pa bo tudi tehnična pomoč na Ric-u.

Udeleženci izobraževanja potrebujejo (ustno) soglasje ravnatelja za dostop do šolskih podatkov in geslo, ki ga šola (ravnatelj) za uporabo omenjenega orodja že ima.

Izvajalec: dr. Mateja Brejc (ŠR) in Sanja Gradišnik (ŠR)

Naslov: Vodenje uvajanja izboljšav in samoevalvacije – priporočila za vrtce in šole

Tematsko področje: Vodenje

Področje (raven) VIZ: vrtec, OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Evalvacija v šolskih sistemih je vse bolj razširjena oblika ugotavljanja kakovosti. Obstajajo mnoge aktivnosti na tem področju, katerih namen je v veliki meri odgovornost. Kontekstualno so na razvoj in opredelitev različnih oblik evalvacije šol vplivale spremembe v oblikah vodenja šol, vse večja decentralizacija in avtonomija, močnejša vloga mehanizmov tržnega tipa, naraščajoči pomen izobraževanja, imperativ učinkovite rabe javnih sredstev, premik od kvantitete h kvaliteti za vse, vse večja pričakovanja do profesionalizma učiteljev, vse bolj izobraženi starši idr. Dejanska izvedba evalvacije, zlasti samoevalvacije, pa je v rokah šol samih oziroma ravnateljev, učiteljev in vzgojiteljev, zato je pomembna jasna opredelitev njihove vloge, odgovornosti in krepitev njihovih zmožnosti.

Namen uvajanja izboljšav in samoevalvacije v šolah in vrtcih je izboljšanje učenja in poučevanja ter dosežkov učencev, otrok. Da bi šole, vrtci lahko kakovostno in trajnostno uvajali izboljšave in samoevalvacijo, je pomembno, da imajo:

individualne zmožnosti (tj. znanje, spretnosti in odnos),
vzpostavljen ustrezen organizacijski okvir, jasno opredeljeno vodenje in
na nacionalni ravni opredeljena skupna izhodišča in usmeritve (npr. zakonska opredelitev, protokol idr.).

Dejavnosti udeležencev:
Udeleženci bodo v vodenem razgovoru razpravljali o možnostih uvajanja izboljšav in samoevalvacije ter presodili prakso samoevalvacije v njihovih zavodih z vidika vodenja. Spoznali bodo Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo, postopke in časovnice, konkretne namige za vodenje, razmislek in delo z učiteljskimi, vzgojiteljskimi zbori, katere korake naj šola ali vrtec izvede v enem šolskem letu, kdaj in kako.

Izvajalec: dr. Mihaela Zavašnik Arčnik (ŠR)

Naslov: Kazalniki profesionalnega razvoja ravnatelja in strokovnih delavcev

Tematsko področje: Profesionalni razvoj

Področje (raven) VIZ: vrtec, OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Strokovni delavci in ravnatelji so pomemben vir vpliva na kakovost zavodov in razlike v dosežkih učencev/otrok, zato je zlasti pomemben njihov profesionalni razvoj. Profesionalni razvoj je najučinkovitejši, če je usmerjen v učenje in poučevanje ter je načrtovan in voden skladno s prednostnimi cilji zavoda in potrebami ravnatelja ter strokovnih delavcev za doseganje teh ciljev. Za doseganje navedenega morajo biti na ravni zavoda, aktivov in posameznika vzpostavljeni jasni mehanizmi učinkovitega profesionalnega razvoja, katerih glavne podmene so refleksija, vrednotenje učinkov, uporaba in širjenje pridobljenega znanja v zavodu in razredu/skupini. Posebna pozornost mora biti namenjena prenosu pridobljenega znanja, spretnosti in ugotovitev vrednotenja profesionalnega razvoja v neposredno delo na zavodu, tj. v vodenje, učenje in poučevanje. Glavni namen delavnice je s pomočjo kazalnikov kot instrumenta presoje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev in ravnatelja skladno s sodobnimi pojmovanji in zakonskimi opredelitvami zbrati podatke in ugotoviti raven kakovosti profesionalnega razvoja v izbranem zavodu ter spodbuditi sistematičen razmislek in vodenje profesionalnega razvoja na ravni posameznika in zavoda.

Dejavnosti udeležencev:
Udeleženci bodo s pomočjo kazalnikov profesionalnega razvoja presodili kakovost profesionalnega razvoja na svojem zavodu in na ravni posameznika. Presoja bo temeljila na identificiranju podatkov za ugotavljanje in presojanje kazalnikov, ki jih je moč pridobiti iz dokumentacije (npr. načrtov in poročil profesionalnega razvoja, LDN, razvojnega načrta, načrta izboljšav, letnih in dnevnih priprav, samoevalvacijskega poročila, poročila o realizaciji LDN, listovnikov, zapisnikov, potrdil), različnih virov (ravnatelja, strokovnih delavcev, staršev in učencev) in s pomočjo različnih metod (npr. ocenjevanje delovne uspešnosti, letni razgovori, metoda 360 stopinj).

Izvajalec: dr. Tatjana Ažman (ŠR)

Naslov: Šola, vrtec v okolju, okolje v šoli, vrtcu

Tematsko področje: Sodelovanje z deležniki

Področje (raven) VIZ: vrtec, OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Šola in vrtec sta v današnjem času bolj in bolj vključena v okolje, ga obenem spreminjata in se mu prilagajata. Osnovno nalogo vzgoje in izobraževanja širita izven meja zgradb tako, da z različnimi dejavnostmi okolje izboljšujeta in se od njega učita, hkrati pa okolje vstopa v vrtec oz. šolo in širi polje skupnega učenja. V primestnih in vaških okoljih sta šola in vrtec pogosto 'srce skupnosti'. Dobro partnersko sodelovanje prinaša koristi vsem notranjim deležnikom – v prvi vrsti otrokom in učencem, učiteljem in vzgojiteljem, vodstvom zavodov ter tudi staršem in drugim zunanjim deležnikom.

Na delavnici bomo odgovorili na vprašanja: kdo je vključen v sodelovanje, zakaj, koliko in kako ter kako vemo, da je sodelovanje partnersko in kakovostno. Razmislili bomo tudi o tem, kje začrtati prave meje sodelovanja med zavodi in okoljem. Z nekaj vprašanji se bomo dotaknili izziva kakovostnega sodelovanja: Kako vemo, da je sodelovanje za obe strani dobro, partnersko? Koliko vpliva na razvoj in dosežke učencev/otrok? Ali bi ga bilo treba okrepiti, spremeniti? Kaj in kako?

Dejavnosti udeležencev:
Udeleženci bodo z grafično ponazoritvijo stikov z okoljem presodili, s katerimi deležniki sodelujejo in koliko. V parih bodo opredelili dejavnike partnerskega sodelovanja in s pomočjo ponazoritve v prostoru določili meje partnerskega sodelovanja. V skupinah bodo izmenjali stališča in izkušnje o spremljavi in evalvaciji sodelovanja z raznolikimi deležniki.

Izvajalec: Andreja Lenc (CMEPIUS), Anastazija Avsec (OŠ Kapela), Bernarda Božnar (BC Naklo)

Naslov: Mednarodno sodelovanje kot možnost profesionalnega razvoja učiteljev

Tematsko področje: Profesionalni razvoj učiteljev

Področje (raven) VIZ: OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Študija učinkov programa VŽU je pokazala, da sodelovanje v mednarodnih projektih prinaša visoke dolgoročne učinke na učitelje, in sicer na njihovo odprtost za sprejemanje novosti, na njihov profesionalni razvoj s pridobivanjem širine znanja in izkušenj (npr. spoštovanje različnih kultur, vključevanje lastne kulturne dediščine v poučevanje, medpredmetno povezovanje, poznavanje in razumevanje evropskih sistemov izobraževanja, socialne kompetence in organizacijske veščine učiteljev) ter bogatitve vsebin pri pouku.

V delavnici bi želeli predstaviti, kako lahko evalvacijo projektnega dela in projektnih rezultatov uporabimo kot (samo)refleksijo na delo učitelja ter prikazati praktične primere, kako lahko učitelj dobre prakse iz izkušenj v mednarodnih projektih prenese v domače šolsko okolje in s tem izboljša pedagoški proces oz. delo na šoli.

Dejavnosti udeležencev:
Razprava v manjših skupinah na temo uporabe videnih in preizkušenih dobrih praks iz tujine v domači organizaciji, izmenjava mnenj, izkušenj.

Predstavitev nekaj praktičnih primerov v plenumu delavnice.

Izvajalci: Robert Gajšek, Osnovna šola Hruševec; Branka Klarić, Šolski center Novo mesto - Srednja šola Metlika

Naslov: Vpliv uporabe e-storitev za podporo vodenju in upravljanju vzgojno-izobraževalnega zavoda VIZ na kakovost dela v zavodu

Tematsko področje: Vodenje in upravljanje s podporo e-storitev

Področje (raven) VIZ: OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Vzgojno-izobraževalni zavodi za podporo vodenju in upravljanju zavoda uporabljajo različno programsko opremo in e-storitve, npr. za vodenje šolskega računovodstva (tudi izračuna plač), e-dnevnik, e-redovalnico, e-urnik, za vodenje šolske knjižnice (npr. Cobiss), za vodenje in arhiviranje dokumentarnega gradiva, avtentikacijo uporabnikov (t. i. AAI), e-učilnice, izdelavo spletnih strani, kadrovski poslovni informacijski sistem – KPIS, centralno evidenco šolajočih – CEUIVIZ, šolske okoliše – SOKOL.

Kako uporaba e-storitev vpliva na kakovost del na zavodu?

Dejavnosti udeležencev:
Udeleženci bodo predstavili svoje izkušnje pri uporabi e-storitev.

Izvajalci: doc. Mojca Gregorski, u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo UL; Darja Rakovič, univ. dipl. ped., Vrtec Zagorje ob Savi

Naslov: Vpliv sodelovanja uporabnika vrtca na kakovost funkcionalne zasnove prostorov vrtca

Tematsko področje: Sodelovanje z deležniki

Področje (raven) VIZ: vrtec, OŠ

Opomba: V delavnici bo pomen sodelovanja med arhitektom in uporabnikom obravnavan na primeru vrtca, vendar je uporaben tudi za raven osnovne šole.

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Kakovost učnega procesa v vrtcih (in šolah) je v veliki meri povezana s pogoji, ki jih ponuja fizični prostor, zato je pri načrtovanju in oblikovanju prostorov vrtcev (in šol) ključnega pomena razumevanje samega pedagoškega procesa in celotne organizacije vsakdanjega življenja in dela v vrtcu (in šoli) – razumevanje potreb uporabnikov.
Obstoječi zakonodajni okviri določajo le tehnične/gradbene parametre gradnje, medtem ko je prilagoditev prostora pedagoški vsebini in uporabniku v rokah t. i. odgovornih projektantov arhitekture, ki pa v proces zasnove uporabnika lahko vključijo ali pa tudi ne, saj za to (za zdaj) nimajo ne zakonske ne katere druge formalne podlage (npr. v obliki nacionalnih smernic, priporočil, protokola ipd.). Uporabniki tako niso nujno vključeni v proces (so)oblikovanja in (so)odločanja, saj 2. člen Zakona o graditvi objektov določa, da so udeleženci pri načrtovanju in graditvi objektov le investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident. Ker je osnovno investiranje v gradnjo vrtcev (in osnovnih šol) v domeni občin (ki so v funkciji naročnika in investitorja), tudi MIZŠ nima celovitega pregleda nad načrti (novogradenj, prilagoditev, prenov) vzgojno-izobraževalnih prostorov z vidika kvalitetne funkcionalne zasnove; nemalokrat naročnik uveljavlja želje in usmeritve, ki niso niti strokovne niti skladne s potrebami uporabnika. Funkcionalna zasnova vrtcev (in šol) je torej odvisna od znanja in angažiranosti posameznega projektanta arhitekture, ki v proces zasnove vključi uporabnika le na osnovi lastne presoje.

Namen delavnice je z obeh vidikov (arhitekturnega in uporabniškega) ozavestiti pomen kakovostne funkcionalne zasnove prostorov vrtca (in šole), predstaviti obstoječo problematiko, ovire in hkrati primere dobre prakse sodelovanja z uporabnikom, preveriti tovrstne izkušnje udeležencev delavnice ter sooblikovati konkretne predloge za izboljšanje sodelovanja z uporabnikom pri načrtovanju in gradnji prostorov vrtca (in šole).

Dejavnosti udeležencev:
V prvem delu delavnice bosta izvajalki na podlagi svojih izkušenj predstavili glavne težave, ovire in dobro prakso sodelovanja z uporabnikom pri načrtovanju in gradnji vrtcev (novogradnji idr.) S pomočjo vodenega (polstrukturiranega) razgovora bodo udeleženci predstavili svoj pogled na problematiko in možne rešitve ter delili lastno izkušnjo (ne)udeležbe pri (so)oblikovanju in (so)odločanju, v kolikor jo imajo. Poudarek razgovora bo v problematiziranju in onemogočanju praks, kjer je odločanje prepuščeno posameznikom, ki niso nujno seznanjeni s potrebami uporabnikov. Del izmenjave mnenj bo namenjen tudi vplivu investitorja (običajno občina) na (ne)kakovostno funkcionalno zasnovo prostorov in posledično na fizične delovne pogoje v vrtcu in šoli. Sklepni del bo s pomočjo vprašalnika in skupinske razprave namenjen raziskovanju meril dobrega sodelovanja z uporabnikom ter oblikovanju skupnih predlogov konkretnih sprememb za kakovostno in učinkovitejše sodelovanje.

Izvajalec: Saša Grašič, Center RS za poklicno izobraževanje; Adrijana Špacapan in Bojan Kovačič, ŠC Nova Gorica

Naslov: Kakovost organizacije timskega dela učiteljev v podporo učnim situacijam

Tematsko področje: Vodenje

Področje (raven VIZ): OŠ, SŠ

Vsebinska izhodišča in namen delavnice:
Na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja se je uveljavil problemski pouk v obliki t. i. učnih situacij. Obstaja namreč izrazita potreba pouk zasnovati in izvajati na način, ki bo čim večji približek kasnejšemu delovnemu okolju ob hkratnem omogočanju učečim, da pridobivanje praktičnih izkušenj lahko reflektirajo s pomočjo vsebinskega in teoretičnega znanja ter širijo razumevanje svojega lastnega profesionalnega razvoja. To je optimalna pot za pridobivanje aktualnega znanja, neposredno uporabnega v praksi in kasneje na delovnem mestu. Takšen pristop pod pogojem, da so praktične izkušnje dobro reflektirane z vsebinskim – teoretičnim znanjem, omogoča tudi razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti, zmožnosti za reševanje nepredvidenih kompleksnih delovnih problemov ter inovativnosti.

Za namene načrtovanja in izvedbe pouka v obliki učnih situacij, ki so kroskurikularno zasnovane, morajo učitelji, ki so vpeti, sodelovati v vseh stopnjah, od načrtovanja prek izvedbe do evalvacije. Timsko delo učiteljev je treba ustrezno voditi, organizirati, ga spremljati ter na podlagi izkušenj izboljševati in razvijati. Predstavili vam bomo primer dobre prakse organiziranja in vodenja timskega dela programskega učiteljskega zbora za namene načrtovanja in izvedbe pouka v obliki učnih situacij. Poudarek bo na organiziranju učiteljev v manjše time, sodelovanju timov med seboj, prikazu procesa in stopenj sodelovanja, spodbujanju proaktivnega in samostojnega dela timov, izvajanju sodelovalnega vodenja, prenosu informacij prek celotnega učiteljskega zbora ter vpetosti učiteljskega zbora v zunanje okolje.

Dejavnosti udeležencev:

Delavnica je zasnovana v treh delih, in sicer:

ogled filma,
analiza filma po indikatorjih kakovosti,
skupinski povzetek, refleksija, pogovor z avtorji primera.